SKRBNIšTVO

Skrbništvo pomeni delen ali celoten prevzem skrbi za določeno osebo, ki to potrebuje.

Varovanec je lahko mladoletna oseba, ki potrebuje skrbnika za optimalen razvoj za samostojno življenje in delo. Ali pa polnoletna oseba, ko gre za varstvo njihove osebnosti z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje.

Skrbnik je oseba določena s strani centra za socialno delo, katere dolžnost je častna in prostovoljna. Osebne lastnosti te osebe morajo biti ustrezne za to funkcijo. Če je mogoče in primerno za otroka, se za skrbnika določi sorodnik, lahko pa o tem odloča tudi ustrezna pravna oseba. Pri tem se upošteva želje varovanca in njegovih sorodnikov, če je to v korist varovanca.

Skrbnik ne more biti oseba, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica, ki ni poslovno sposobna, katere koristi so v nasprotju z interesi varovanca, od katere ni pričakovati, da bo ustrezno opravljala skrbniške dolžnosti.

Pristojna služba je center za socialno delo.

Pogoji so, da mora biti skrbnik polnoletna oseba, ki deluje v najboljšem interesu varovanca.

Namen skrbništva je v tem, da se osebi omogoči najboljši možen razvoj za samostojno življenje in delo ter se varuje njihova osebnost z oskrbo, zdravljenjem ali usposabljanjem.  Zagotavlja se zavarovanje pravic in koristi oseb, ki so pod skrbništvom

Trajanje je različno in odvisno od posameznega primera.

Dolžnosti: Določitev in obseg skrbnikovih dolžnosti se določi z odločbo, ki jo izda CSD. Ta lahko skrbniku omeji ali odvzame dolžnosti in naloge in jih opravlja sam. V tem primeru, lahko pooblasti strokovne osebe, ki izvajajo te naloge v imenu centra za socialno delo. Skrbnik se za vsa pomembnejša dejanja v tem obsegu posvetuje z varovancem, ko je ta sposoben razumeti, za kaj gre. V nekaterih primerih pa potrebuje tudi soglasje centra za socialno delo. Skrbnik je tudi uradni zastopnik varovanca. Odgovoren je za svoja dejanja in je dolžan povrniti škodo napravljeno varovancu.

Finance so tukaj predvsem v smislu, da varovanec lahko od petnajstega leta sam opravlja s svojim premoženjem, pri čemer je dolžan poskrbeti za svojo skrb in izobraževanje, v kolikor je to mogoče. Stroškov postopka za skrbništvo naj ne bi bilo.

Izredne določbe: Osebi, ki je v oskrbi vzgojnega, socialnega, zdravstvenega ali drugega zavoda, se določi skrbnika, ki opravlja naloge, ki jih ta zavod ne opravlja. Skrbništvo nad mladoletno osebo zajema enake dolžnosti in pravice, kot jih imajo starši mladoletnika. Od petnajstega leta naprej lahko varovanec samo razpolaga s svojim premoženjem in  je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje. Tovrstno skrbništvo preneha s polnoletnostjo.

Skrbništvo nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost po odločbi sodišča. V ospredju za skrbnika so tudi vzroki, zaradi katerih je bila tej osebi odvzeta poslovna sposobnost. Pri osebi, ki ji je ta sposobnost odvzeta v celoti velja enako kot pri mladoletni osebi do dopolnjenega petnajstega leta. Če gre za delno odvzeto sposobnost, pa kot pri mladoletni osebi od petnajstega leta. Skrbništvo preneha, ko se osebi z odločbo sodišča povrne poslovna sposobnost.

Skrbništvo za posebne primere temelji na vsakem posameznem primeru. Določi ga center za socialno delo, ki določi tudi njegove razsežnosti.

Prekinitev se lahko zgodi, če skrbnik ne deluje v skladu z opredeljenim v odločbi ali sam zahteva tako. Razreši ga CSD.

Pravna podlaga vseh zahtev, pogojev in ukrepov je določena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Realna situacija je takšna, da se v večini primerov skrbniki res izkažejo v svoji funkciji. Obstaja pa tudi kar nekaj primerov, ko izkoristijo svoje varovance. Pogost primer so starejši, ko ne morejo več skrbeti zase in ostanejo predvsem brez premoženja in v slabi oskrbi svojih bližnjih.