ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA

»Uh, spet ta nori tempo!?«, tako zna biti mnenje mnogih staršev pred začetkom šolskega leta, na koncu počitnic.

Tisti, ki imajo prvošolce, so še posebej vznemirjeni, ker se življenje dejansko precej spremeni, ko otrok začne hoditi v šolo. Bo moj otrok zmogel? Moj otrok je seveda najpametnejši in najboljši, pa vendar, kakšen je v primerjavi z drugimi? Bo zmogel vse odgovornosti in dolžnosti? Koliko bomo morali starši sodelovati in pomagati? Kakšne bodo učiteljice, učitelji? Se bomo ujeli? Katere izvenšolske dejavnosti so primerne za mojega otroka? Če sploh….

Taka in podobna vprašanja se nam staršem podijo po glavi. Starši, katerih otroci že nekaj časa gulijo šolske klopi, smo običajno zaskrbljeni glede učiteljev, s katerimi ne delimo istega mnenja. Mogoče ga tudi otroci ne. Kako torej reagirati?

Učiteljev ne smemo degradirati, posebej ne v očeh otrok. Postavljeni smo tako pred različne dileme in tako se vsak dan posebej prebijamo skozi šolsko življenje kakor najbolj vemo in znamo.

Glede na to, da imamo ljudje različna razmišljanja, različne življenjske nazore in pristope, je zelo pomembno, da je vzpostavljen pristni kontakt z učitelji. Predvsem menim, da bi se vsi morali zavedati, da smo starši skupaj z učitelji tisti, ki bomo otroka vzgajali in izobraževali. Zato je pogost kontakt staršev z učitelji velikega pomena. Tudi otrok se ga mora zavedati. Zelo se mi zdi pomembno tudi, da starši in učitelji delujemo na enak način, sicer otrok lahko dobiva različna sporočila in je lahko zbegan.

No, toliko za okus nekaj mojega psihološkega razmišljanja.

Pred začetkom šolskega leta gre precej denarja iz naših denarnic. Na vso srečo že nekaj časa šole omogočajo izposojo učbenikov iz šolskih skladov, še vedno pa je treba kupovati delovne zvezke, zvezke, svinčnike, barvice, torbe, copate…

Jaz osebno menim, da so delovni zvezki povsem zgrešeni s svojim konceptom, posebej, kadar so naloge take, da se odgovarja z obkroževanjem ponujenih odgovorov. Otroci se tako ne uspejo naučiti govornih ali pisnih spretnosti.

Srečamo se tudi s težavo, kako težke torbe nosijo otroci, zaradi vseh učbenikov in zvezkov, ki jih morajo nositi v šolo. To je dejansko pretežko za otroke. Pa naj bodo mali ali veliki.

Mar je res potrebno vedno vse nositi s seboj? Mogoče bi šole lahko zahtevale manj učbenikov, delovnih zvezkov, zvezkov, pripomočkov?

Kako bo naš otrok hodil v šolo? Kako zagotoviti varnost pri vključitvi otrok v promet. Posebej zna biti logistični problem, če šola ni ravno nekaj metrov stran od doma. Seveda je izziv večji pri majhnih šolarjih. Starejši se pa že znajdejo.

Naročanje na malice in kosila? Pametno je, da ima otrok že v šoli čim več obrokov. To je seveda povezano s stroški, vendar nam država (začuda) tukaj nekaj subvencionira.

Vsekakor pa je pozitiven odnos do celotne situacije bistvenega pomena. Dasiravno imamo starši v glavah vse te skrbi, je novo šolsko leto kljub vsemu nov začetek, nov zagon, nov izziv.

Jaz sem z mojimi otroki vedno praznovala prvi in pa tudi zadnji šolski dan.

Pogumno torej v šolsko leto in srečno!

Komentirajte na forumu.