SPLOŠNA RAZGLEDANOST

Večina nas je najbrž videla posnetek iz preteklih let, ko so spraševali dekleta, ki so osvojila določen lepotni naslov, po »enostavnih« vprašanjih: Kje je Evropa?  Katero je glavno mesto ZDA? Odgovori so bili različni in večinoma napačni.

Je šlo za tremo pred kamero ali pa res ne vedo, katero je glavno mesto države v kateri živijo?

Osnovna šola je v Sloveniji obvezna in tam, pa tudi iz vsakdanjega življenja naj bi se naučili splošnih informacij. Ker se veliko več naučimo in tudi zapomnimo iz lastnih izkušenj, je večji del našega znanja osnovanega ravno na tem, kaj smo doživeli in izkusili. Pa je to dovolj?

Kakšne oblike je Slovenija?

Aktualni predsednik države?

Kako si sledijo barve slovenske zastave?

Koliko je 2+2*2?

Poznate odgovore na ta vprašanja?

Splošna razgledanost ni samo znanje, ki se tiče nas neposredno, našega dela in področij, ki nas zanimajo. Poznati moramo dogajanje okoli nas, pa tudi različne informacije iz različnih področij.

Pogovarjati se naj bi znali tudi z ljudmi, s katerimi sicer nimamo istih želja in ciljev v življenju.

Zmotno je prepričanje, da so visoko izobraženi ljudje tudi izjemno splošno razgledani. Temu ni tako in tudi osebe, ki sicer nimajo nikakršne izobrazbe, so lahko bolj splošno razgledane, kot pa kdorkoli drug. Čeprav gre pri tem za znanje in poznavanje stvari, pa večje povezave s stopnjo izobrazbe vseeno nima.

Prav tako splošna razgledanost ni vezana na zunanji videz, čeprav marsikdo trdi drugače.

Nikjer ne piše, kaj točno bi morali vedeti in znati, tega tudi nihče od nas ne zahteva. Kljub temu pa je družbeno pričakovano, da bomo imeli vsaj določeno stopnjo znanja.

Če želimo navezati stik in spoznavati nove ljudi, je vsaj osnovna splošna razgledanost neizogibna.

Kako pa kaj vaša splošna razgledanost?