IZPOSTAVLJANJE SONCU, DA ALI NE?

Sonce je vsekakor potrebno za življenje. Pravih koristi izpostavljanja soncu pa je pravzaprav malo (nekaj več o tem na koncu prispevka). Nekaj sonca potrebujemo zaradi tvorbe vitamina D v koži, občasno izpostavljanje vidni svetlobi koristi dobremu psihičnemu počutju človeka, vendar pa za te namene neposredno večurno izpostavljanje sončnim žarkom ni potrebno.

Kako je v zadnjih desetletjih sončno sevanje postalo nevarno, lahko zasledimo v mnogih revijah in strokovnih člankih.
Sončni žarki kožo poškodujejo s svojimi ultravijoličnimi žarki kratkoročno in dolgoročno. Okvare kože zaradi sonca so sprva nevidne, treba pa je vedeti, da se kopičijo in seštevajo. Po mnogih letih, po desetletjih, postanejo vidne.
Ultravijolični žarki predstavljajo 5 % sončnih žarkov, ki doseže zemljo in se delijo glede na valovno dolžino na UVA, UVB in UVC žarke.

UVC žarki

v nasprotju z UVA in UVB sevanjem skoraj ne dosežejo površine zemlje; atmosfera namreč absorbira 99 % vseh UVC žarkov; imajo pa največjo energijo in so zato najbolj uničujoči za tkiva. Določena količina UVC žarkov vseeno lahko doseže zemljo, zato so v zadnjem času na voljo tudi pripravki, v katerih so vgrajeni tudi UVC filtri.

UVA in UVB žarki pa zagotovo dosežejo zemljo in učinkujejo na kožo.

UVA žarki

so prisotni skozi vse leto, tudi v oblačnih dneh in predstavljajo 95 % vseh ultravijoličnih žarkov, ki dosežejo zemeljsko površino. Prodrejo skozi oblake, steklo in povrhnjico: za razliko od UVB žarkov so neboleči in lahko prodrejo zelo globoko v kožo, kjer dosežejo celice usnjice.

Na dolgi rok lahko spremenijo celice in prispevajo k fotostaranju – spremembe v usmerjenosti elastinskih in kolagenskih vlaken, zaradi česar koža popusti in izgubi svojo čvrstost in se pojavijo gube; prispevajo k intoleranci na sonce, ki je splošno znana kot alergija na sonce (rdečica, srbenje, polimorfni svetlobni izpuščaj); pigmentacijskim motnjam (nosečniška maska, lise); razvoju kožnih rakov.

UVB žarki

predstavljajo 5 % ultravijoličnega sevanja, ki doseže zemljo. So visokoenergetski, vendar jih zaustavijo že oblaki in steklo, lahko pa vseeno prodrejo v povrhnjico. Odgovorni so za potemnitev kože, povzročajo pa tudi sončne opeklinealergijske reakcije in tudi kožnega raka.

Zato je pomembno, da kožo zaščitite tako pred UVA kot tudi UVB žarki.

Moč UV sevanja je odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem od oblačnosti, pa tudi od debeline ozonske plasti. Slednja je pri nas najtanjša konec zime in spomladi, a je takrat sevanje mnogo šibkejše. Od letnih časov je odvisna jakost UV žarkov in ravnotežje med tremi njihovimi tipi.

UV žarki so najmočnejši v jasnem vremenu, močna oblačnost pa jih uspešno omeji. Dobro se odbijajo od snega (količina UV sevanja se lahko podvoji), vode (odbije se do polovice žarkov), drobnega peska na plaži (odbije se do četrtine žarkov), nekaj žarkov pa se odbije tudi od ostalih talnatih površin.
Najmočnejše je UV sevanje v opoldanskem času. Intenzivnost sevanja raste tudi z nadmorsko višino.

UV indeks 
Splošno sprejeta enotna mera za moč UV sevanja je UV indeks. Ta označuje tveganje pri izpostavljanju soncu in je uporaben v kombinaciji s podatkom o tipu kože, v primeru uporabe kozmetike za zaščito pred soncem pa tudi s podatkom o zaščitnem faktorju.

 

UV-indeks Izpostavljenost sevanju in potrebna zaščita
0 – 2 Zelo nizka izpostavljenost
3 – 4 Nizka izpostavljenost
Zaščita, razen za ljudi z občutljivejšo kožo, ni potrebna.
5 – 6 Srednje visoka izpostavljenost,
Priporoča se določen nivo zaščite kože pred sevanjem. Zaščitna oblačila in zaščitna krema ne bodo odveč, odsvetuje se tudi sončenje okoli poldneva.
7 – 9 Visoka izpostavljenost.
Potrebna je zaščita v obliki zaščitnih oblačil, ki ne prepuščajo žarkov ter sončne kreme z višjim zaščitnim faktorjem. Odsvetuje se sončenje med 11. in 15. uro oziroma 10. in 16. uro pri ljudeh z občutljivo kožo.
10 -> Zelo visoka izpostavljenost
Narekuje izogibanje soncu med 10. in 16. uro ter uporabo najvišjih zaščitnih faktorjev.

 

Napoved UV indeksa najdete v medijih. Z upoštevanjem geografskih in vremenskih spremenljivk je napovedana najvišja možna vrednost UV indeksa. Pomembno je vedeti, da je pravilnost napovedi UV indeksa v veliki meri odvisna od pravilne napovedi oblačnosti. UV indeks se izračunava za vsak dan in področje posebej.

Samozaščita kože – melanin

Od (foto)tipa kože, ki ga podedujemo, je odvisno, kolikšno škodo bo izpostavljanje soncu koži povzročilo. Fototip kože pomeni zmožnost kože, da se zaščiti pred škodljivimi učinki ultravijoličnih žarkov. Pod vplivom teh žarkov se v koži tvori pigment melanin, ki kožo vsaj deloma zaščiti pred posledicami nadaljnjega izpostavljanja soncu.

Pigment melanin je rjave barve, zato je koža z veliko pigmenta zagorela. Ljudje se med seboj razlikujemo po sposobnosti tvorbe melanina. Tvorba melanina oziroma zagorelost je pravzaprav poškodba kože z UV žarki. Omejeno število okvar je naša koža sposobna popraviti, veliko pa ne.

Zdrave zagorelosti ni. Zagorelost je vedno posledica poškodbe kože. Zdrava polt je svetla polt.

Tipi (fototipi) kože
Ljudje imamo različne tipe kože, ki so bolj ali manj občutljivi na izpostavljanje soncu. Določitev pravilnega tipa kože nam v kombinaciji z ostalimi spremenljivkami lahko pomaga bolj natančno določiti čas, ki ga lahko varno preživimo na soncu.

Foto(tip) kože Polt Oči in lasje
Lastna zaščita kože
Keltski tip(fototip 1) bledo svetla polt s pegami svetli rdečkasti lasje – zelene, modre oči
odrasli do 10 minut (zelo majhna lastna zaščita)
otroci do 5 minut
Na koži se hitro in v vsakem primeru pojavijo opekline, koža pa ne porjavi. Obstaja nevarnost dolgoročnih poškodb.
Svetlopolti tip(fototip 2) svetla polt svetli lasje – zelene, modre oči
odrasli do 20 minut (nekaj malega lastne zaščite)
Hitro se pojavijo sončne opekline, a koža vseeno rahlo porjavi.
Temnejši tip(fototip 3) svetlo-rjava polt brez peg rjavkasti lasje – sive, rjave oči
odrasli do 30 minut (dobra lastna zaščita)
Redkeje se pojavijo sončne opekline, koža pa s sončenjem lepo porjavi.
Sredozemski tip(fototip 4) temnejša polt temno-rjavi, črni lasje – temne oči
odrasli do 40 minut (zelo dobra lastna zaščita)
Sončne opekline se pojavijo izjemoma, porjavitev pa je izjemno hitra oziroma dopolni siceršnji ton.

 

Sonce največ škode povzroči pri fototipu 1 in 2. Poleg podedovanega melanina na kožo vplivajo tudi količina in moč ultravijoličnega sevanja ter starost.

Verjamemo, da je škoda, ki je povzročena v otroštvu in mladosti, najpomembnejša za razvoj kožnega raka kasneje v življenju. Ocenili so, da v prvih 18 letih življenja prejmemo 80 % vseh sončnih žarkov v življenju.

Težave oziroma poškodbe kože zaradi sončnih žarkov

Sončna opeklina

je akutna poškodba kože povzročena z UVB žarki. Opečena koža je boleča in živo rdeča, če je opeklina huda, so prisotni mehurji, kasneje pa luščenje. Opeklinam se moramo na vsak način izogibati, saj kožo trajno okvarijo, okvare pa se kopičijo in se pokažejo šele po desetletjih.

Srbeč izpuščaj

Tako imenovane »fotodermatoze« so nenormalne reakcije na ultravijolično svetlobo, predvsem na UVA žarke. Najpogostejša med njimi je polimorfna fotodermatoza. Pogosto je nepravilno imenujemo »alergija na sonce«, vendar ne gre za pravo alergijo. Sončni žarki poškodujejo kožne celice, posledica te poškodbe pa je zelo srbeč izpuščaj, ki so pojavi ob prvem intenzivnem izpostavljanju soncu pozno spomladi ali prve dni poletja. Izpuščaj se značilno pojavi na koži dekolteja, nadlahti in stegen, na obrazu pa skoraj nikoli.

Dermatitis

Sonce lahko povzroči tudi fototoksični in fotoalergijski dermatitis. Običajno neškodljive snovi, ki jih nanesemo na kožo ali zaužijemo (npr. sokovi ali zdravila), se pod vplivom sončnih žarkov kemijsko spremenijo in tako postanejo škodljive. Povzročijo toksično ali alergijsko reakcijo v koži. Nastane boleče ali srbeče vnetje tistih predelov kože, ki so bili izpostavljeni soncu.

Ostale fotosenzitivne bolezni kože

Poznamo tudi veliko fotosenzitivnih bolezni kože, katerih primarni vzrok ni sonce, jih pa občutno poslabša ali celo sproži. Take bolezni so npr. lupus eritematozus, rozacea in herpes simpleks.

Pigmentne spremembe
Sonce je glavni krivec za nastanek številnih nenevarnih pigmentnih lezij na koži. Sončne pege se pojavijo predvsem na obrazu že v zgodnjem otroštvu pri tistih osebah, ki imajo rdečkaste ali svetle lase, svetle oči in svetlo polt (fototip kože 1, keltski tip). Pozimi zbledijo.

Starostne pege ali lentigo solaris

V zrelem življenjskem obdobju jih opažamo na mestih, ki so bila veliko izpostavljena soncu, kot so obraz in hrbtišča rok, pa tudi tam, kjer je bila koža od sonca močno opečena, običajno na ramenih. Pozimi ne zbledijo in nas opominjajo na okvaro kože zaradi sonca. Tudi število melanocitnih nevusov ali »materinih znamenj«, ki nastajajo v otroštvu, je močno povezano z izpostavljanjem soncu v zgodnjem otroštvu.

Fotostaranje 
Fotostaranje ali staranje zaradi sonca je počasen proces katerega vzrok je kronično izpostavljanje ultravijoličnim žarkom. 80 % staranja kože je pogojenega z nekritičnim izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom, posledice pa se pokažejo po dveh ali več desetletjih.

Stopnja fotostaranja je odvisna od fototipa kože in od celokupne količine sončnih žarkov, ki jih prejmemo v življenju. Zato najizrazitejše znake staranja opazimo prav na obrazu in hrbtiščih rok, ki so najbolj izpostavljeni ultravijoličnim žarkom. Koža, postarana zaradi sonca, je suha, globoko zgubana in hrapava. Pojavijo se starostne pege in razširjene krvne žilice. Zaradi ranljivosti že najmanjši pritisk zadostuje za poškodbo in krvavitev v kožo.

Kožni rak

Najhujša posledica pretiranega izpostavljanja soncu pa je kožni rak, katerega pojavnost močno narašča. Najpogostejša vrsta kožnega raka, izrazito povezana s sončenjem, je bazalnocelični karcinom. Na srečo je terapevtsko obvladljiv. Tudi aktinične keratoze in ploščatocelični karcinom kože večinoma uspešno zdravimo.

Melanom pa je smrtonosen, če ga ne odkrijemo zgodaj. To je najnevarnejša vrsta kožnega raka. Predvsem zaradi nekontroliranega izpostavljanja soncu pojavnost tega nevarnega raka narašča najhitreje med vsemi vrstami raka pri belcih.

Zaščita pred škodljivimi sončnimi žarki

preprečuje sončne opekline, fotodermatoze, pigmentne lezije na koži, fotostaranje in kožnega raka.

Sredstva za zaščito pred soncem nas NE zavarujejo popolnoma pred sevanjem žarkov UV. Vsako sredstvo prepusti nekaj žarkov UV, tudi sredstva, ki zagotavljajo „popolno zaščito“. Zato velja:

  • ne izpostavljajmo se soncu, ko je to najmočnejše,
  • zaščitimo telo z obleko, pokrivalom, majico, sončnimi očali,
  • zavarujmo dojenčke in otroke pred neposrednimi sončnimi žarki;
    pred žarki UV je najpomembneje zaščititi otroke. Dlje ko je otrok izpostavljen žarkom UV, večja je nevarnost nastanka kožnega raka v poznejših letih. Dojenčkov in otrok zato ni dobro izpostavljati neposrednim sončnim žarkom;
  • sredstva za zaščito pred soncem uporabljajmo pravilno!

Zaščitna sredstva, ki koži zagotovijo učinkovito zaščito

Poleg zaščite z obleko in omejevanje izpostavljanja soncu, si lahko pomagamo tudi z zaščitnimi sredstvi za sončenje (krema, mleko, olje).

  • Faktor zaščite je merilo, s katero povemo, kako „močno“ sredstvo zaščiti pred sončnimi opeklinami, tj. predvsem pred žarki UVB. Vendar je treba vedeti, da faktor zaščite nad 50 za normalno kožo ne pomeni tudi večje zaščite pred opeklinami in žarki UVB. Če sredstvo uporabljamo pravilno, „srednji“ faktor zaščite (15, 20 ali 25) normalno kožo dovolj učinkovito zavaruje pred sončnimi opeklinami.
  • Višji faktor je dobro uporabiti samo, če sredstvo uporabljamo v premajhni količini.
  • Poleg zaščite pred žarki UVB (izraženi s faktorjem zaščite) mora sredstvo zavarovati tudi pred žarki UVA. Faktor zaščite označuje zgolj zaščito pred opeklinami, tj. pred žarki UVB. Sredstva, ki ščitijo samo pred žarki UVB, zato vzbujajo lažen občutek varnosti – naše kože namreč ne zavarujejo pred nevarnimi žarki UVA.
  • Sredstva za zaščito pred soncem nanašajmo radodarno
    Dobro je vedeti, da je učinkovitost sredstva za zaščito pred soncem odvisna od tega, ali ga nanesemo v zadostni količini. Za zaščito telesa povprečno visokega odraslega človeka je treba nanesti 35 g sredstva, tj. približno količina šest polnih čajnih žličk. Ljudje ponavadi nanesejo samo polovico te količine, kar pomeni več kot polovico manjšo zaščito.
  • Sredstva za zaščito pred soncem nanesimo večkrat
    Zelo pomembno je, da sredstvo za zaščito nanesemo večkrat, še posebno po kopanju, plavanju in brisanju z brisačo, ter tako ohranimo učinkovitost prvotno nanesene zaščite. Zaščitno sredstvo je potrebno nanesti vsaj 20 do 30 minut pred sončenjem in pozneje vsaj vsaki dve uri, ko ste na soncu. Za vodne aktivnosti uporabite izdelek, ki je označen kot vodoodporen.
  • Z novim nanašanjem sredstva ni mogoče v nedogled podaljšati časa zaščite. Ko učinkovitost nanešenega izdelka mine, z novim nanašanjem izdelka zgolj podaljšamo čas izpostavljenosti žarkom UV, ne pa tudi čas zaščite.

Čas izpostavljanja soncu

Zaščitni faktor poveča koži lastni zaščitni čas kože. Maksimalni čas izpostavljanja soncu, preden nastopijo opekline je izračunan po formuli:

Zaščitni faktor x lastna zaščita kože (glej tabelo tipov kože) = maksimalni čas izpostavljanja soncu
Kljub temu pa je priporočljivo upoštevati zgolj največ do 60% izračunanega dovoljenega časa, saj obstaja možnost globinskih poškodb kože, še preden se pojavijo vidni znaki oziroma opekline. Poleg tega moramo v izračunu upoštevati tudi spremenljivke, kot so UV indeks in morebitni odboj sončnih žarkov, ki z različnimi odstotki zmajšajo zaščito.

Nekaj pozitivnih lastnosti sonca

Vitamin D
Vitamin D je izjemno pomemben za trdnost kosti in zob, za preprečevanje rakavih obolenj, kožnih bolezni, kot je luskavica, srčnih obolenj … Človekovo telo ga tvori samo, in sicer ob pomoči sončne svetlobe. Dovolj je deset do petnajst minut izpostavljanja soncu, da zadostimo potrebam telesa, pomagamo si lahko tudi s prehrano, kot so jajca, sardine, losos … Ko govorimo o izpostavljanju soncu, to ne pomeni nujno sončenja, vseeno pa je treba biti ustrezno zaščiten.

Melatonin in proces spanja
Sončna svetloba oziroma tema vpliva na tvorbo melatonina, ki je povezano z ritmom spanja pri ljudeh. Melatonin se tvori ponoči, medtem ko spimo, in se preneha tvoriti v stiku z dnevno svetlobo. Ljudje, ki so zjutraj izpostavljeni sončni svetlobi, ga začnejo proizvajati prej, zato navadno zlahka zaspijo in nimajo težav s spanjem. Prav zaradi tega se melatonin uporablja pri zdravljenju nespečnosti, preprečuje vnetja, infekcije, celo raka in avtoimunske bolezni, blaži bolečine pri menstrualnem ciklusu.

Ponoči spite v popolni temi, ker se tako ustvari največ melatonina.

Serotonin (hormon sreče) in dobra volja
Serotonin, nerazdružljivi spremljevalec melatonina, znan tudi kot hormon sreče, se ustvarja ob dnevni sončni svetlobi, ponoči oziroma v temi pa se preprosto pretvarja v melatonin, potreben za spanje. Visoka raven serotonina v telesu vpliva na občutek sreče in zadovoljstva s samim sabo, mirno ter zbrano razmišljanje. Kolikor serotonina dnevno dobimo, pomembno vpliva na to, koliko melatonina bomo lahko proizvedli za spanje – več spanja je manj utrujenosti, je manj potrtosti in depresije.

Le poskrbite, da boste četrt ure na dan primerno izpostavljeni soncu, če delate v zaprtih prostorih, kjer ni sončne svetlobe, pojdite vsake toliko ven na sonce in na zrak, saj vam to lahko pomembno pomaga pri izboljšanju spanca, storilnosti in dobremu počutju – naj vam sonce nariše nasmeh na obraz!

Energija
Sonce ob pravilnem izpostavljanju daje telesu energijo, in sicer tako, da njegovi žarki aktivirajo krvni pigment, ki nato spodbuja splošni metabolizem telesa. V praksi to lahko občutimo tako preprosto, da ne občutimo fizične utrujenosti, nismo zadihani ob povečanih naporih, imamo boljšo presnovo in prebavo, ker jetra in ledvice delujejo bolje, trdnejši imunski sistem, nižjo raven holesterola …

Sonce zdravi
Sonce pozitivno vpliva na bolezni dihal, kot je tuberkuloza, blagodejen pa je tudi njegov vpliv na zdravljenje in blaženje trdovratnih kožnih bolezni, kot so lupus vulgaris – kožna bolezen, ki je posledica bakterije tuberkuloze, rosacea, kronično vnetna kožna bolezen, luskavica, beljenje kože, ki nastane zaradi izgube pigmenta (težava, ki jo je baje imel pokojni M. Jackson), čeprav je treba biti izredno previden zaradi nevarnosti opeklin in še mnogo drugih.

Viri:
Inštitut za varovanje zdravja
asist. Lilijana Mervic, dr. med., spec. Dermatovenerolog
La Roche Posay dermatološki laboratorij
Siol Trendi
Lekarnar.com

Komentirajte na forumu.