DOMAČA ŽIVAL IN OTROCI

Dobro pretehtajte!

Zelo pogosto se zgodi, da si otroci zaželijo katero od živali za darilo. Starši se premalo zavedamo, da žival ni samo nova igrača. Reakcija in odziv staršev, na otroško prigovarjanje za žival, so pogosto napačen način odločanja za razširitev družine s hišnim ljubljenčkom.

Živali niso igrače, niti darila in jih ne kupujemo otrokom zaradi njihovih trenutnih želja. Prav tako živali ne kupujemo drugim za darilo.
Živali so živa bitja in se moramo zanje zavestno odločiti in se pri tem ZAVEDATI vseh obveznosti in skrbi, ki jih ta odločitev prinese.

Vedeti je treba, da v hišo prihaja še eno živo bitje, ki se mu je treba posvetiti in mu namenjati veliko časa. To vključuje hranjenje, priprava in dostop da lahko opravlja veliko in malo potrebo, večkrat dnevno sprehodi, negovanje, učenje in podobno. Za vse to je potrebno veliko časa.

Otroci ne morejo prevzeti celotne skrbi za hišnega ljubljenčka

Za to smo odgovorni starši. Otroci imajo do živali drugačen odnos kot odrasli in so absolutno premajhni za takšno odgovornost. Žival pripada nam, staršem, četudi otroci pred nakupom obljubijo, da bodo zanjo skrbeli. Manjša opravila pri skrbi za žival pa lahko zaupamo otrokom, saj jih tako učimo odgovornosti. Otroka pa je najprej potrebno naučiti, da žival ni igračka ampak živo bitje, za katerega je treba skrbeti.

Različne živali, različne potrebe

Poleg osnovne skrbi za žival pa je potrebno upoštevati tudi specifične potrebe posamezne živali. Tako (npr.) različna pasma psa potrebuje različno veliko aktivnosti in drugačno vrsto nege. O bodočem hišnem ljubljenčku se je zato potrebno dobro pozanimati. Tovrstne informacije lahko starši dobimo v vsaki trgovini, kjer jih tudi lahko kupimo. Predhodno se pripravite na novosti, ki jih nov družinski član prinaša. O novem načinu življenja in spremembah pa podučite tudi svoje otroke.

Naredijo nas pametnejše

Domače živali otrokom pomagajo razviti sposobnosti branja in izboljšati druge kognitivne zmožnosti. Ena od študij s tega področja je pokazala, da otroci, ki berejo svojim domačim živalim, veliko bolje obvladujejo jezik, pa tudi neverbalno komunikacijo. Druženje s hišnimi ljubljenčki je za otroka veliko bolj sproščeno, kot pa druženje s starši ali morda učitelji. Nekateri strokovnjaki trdijo, da lahko druženje z domačimi živalmi zviša inteligenčni kvocient otroka.

Otroke učijo odgovornosti

Če se odločimo za domačo žival je potrebno poskrbeti in organizirati vse dejavnosti, ki so povezane s skrbjo za žival. Otroci naj imajo svoje zadolžitve, saj tako zares okusijo, kaj pomeni odgovornost in kako pomembna je skrb za druge.

Več gibanja in boljše duševno zdravje

Hišni ljubljenčki so razlog za družinsko druženje in skupne sprehode. Študije kažejo, da so odnosi družinskih članov boljši v družinah, ki imajo hišnega ljubljenčka, kot v tistih, ki ga nimajo.

Skrb za domačo žival zelo dobro vpliva na naše duševno zdravje; zmanjša občutek depresije in blaži stres.

Večja neodvisnost starejših ljudi

Skrb starejših za domačo žival pripomore k ohranjanju njihove mladosti, vitalnosti in neodvisnosti.

Manjše možnosti za razvoj astme ali alergij

Študije so pokazale, da imajo otroci, ki odraščajo s psom ali mačko, veliko manjše možnosti za razvoj bolezni astme ali alergij. Ti otroci razvijejo močnejši imunski sistem, ki je bolj učinkovit v boju različnim boleznim.

Zmanjšanje napetosti avtističnih otrok

Že nekaj časa je znano, da druženje avtističnih otrok z živalmi blaži občutke napetosti in stresa. Ko govorimo o hišnih ljubljenčkih gre za tovrstno druženje prav vsak dan, kar še bolj pozitivno vpliva na otroka z avtizmom, lajša njegove dnevne aktivnosti in družbene dejavnosti.

Pozitivno vplivajo na srce

Živali zmanjšujejo učinke stresa, kar pomeni, da ugodno vplivajo na naše srce. Študije so ugotovile, da imajo lastniki psov manj težav s krvnim tlakom, holesterolom in boleznimi srca. Lastniki mačk pa 60 % manjše tveganje za srčni napad in 70 % manj možnosti za razvoj bolezni srca in ožilja.

Odločitev

Če ste pripravljeni nameniti vsaj 2 uri dnevno domači živali, če se zavedate, da bo žival vaša odgovornost in ne odgovornost vaših otrok, če se zavedate, da kupujete novo živo bitje, ki potrebuje vsakodnevno nego; če veste, da žival prinese tudi določene stroške in če ste pripravljeni na vse to, potem pa le naprej!

 

Otrokova opravila pri hišnih ljubljenčkih po obdobjih (nasveti, predlogi)

2 – 3 leta
Lahko pomagajo pri krtačenju z mehko krtačo, pri kopanju, pri izpiranju posodic iz hrčkove (ali podobne živali) kletke, pri pripravljanju ustrezne podlage za kletko. Vse te dejavnosti so dobra podlaga za razvoj otrokovih nežnejših interakcij.

3 – 6 let
Lahko sodelujejo pri sprehajanju psa (če je pes močnejši od otroka, povodec držijo starši). To je primeren čas, da se otrok sooči s tveganjem, ki ga lahko prinese spuščanje psa s povodca. Uvidel bo nevarnost, ki jo predstavlja puščanje stvari, ki jih želi ljubljenček poskusiti, dojel bo posledice malomarnosti, kot so odprta vrata (stanovanja, dvorišča, kletke), skozi katera lahko pobegneta pes ali mačka.

6 – 9 let
V tej starosti so že sposobni pomagati pri hranjenju ljubljenčka, pri nakupih hrane in pomoči pri zagotavljanju hrane za živali v za to namenjenih prostorih. Dovolj so stari, da se jim lahko to dodeli kot redna obveznost,. Poleg tega morda ni slabo, če se otroku na vidnem mestu označi, kdaj mora živali pripraviti hrano in čisto vodo.

9 – 14 let
Otroci gredo lahko skupaj s starši v pasjo šolo, lahko preučijo priročnik o pravilni negi (npr.) hrčka. Uči se že o manj prijetnih vidikih nege; čiščenje posode s posipom za mačke, čiščenje dna ptičje kletke. To je lahko tudi vzporednica, da jim pokažemo pomen skrbi za lastno higieno in posledično za svoje zdravje.

14 – 18 let
Otrok je že sam sposoben skrbeti za domačo žival. Z zelo natančnimi predhodnimi navodili, lahko otroka pripravimo na skoraj vse, s čimer se bo srečal pri skrbi za hišnega ljubljenčka srečal. Kljub temu pa moramo starši še vedno spremljati njegovo skrb. Vsaj do polnoletnosti smo starši odgovorni za vse kar se zgodi.

Komentirajte na forumu.