PSIHOFIZIčNE AKTIVNOSTI

Za vsa obdobja otrokovega razvoja velja, da so pomembne tako miselne kot gibalne aktivnosti. Posebej so pomembne gibalne aktivnosti otrok pri motnjah pozornosti in koncentracije. Aktivnosti se lahko delijo tudi na individualne ali skupinske.

Vsaka skupina ima svoje prednosti in slabosti. Pri individualnih aktivnostih je otrok dejansko odvisen samo od svojih sposobnosti, od svojih odločitev, od svojih dejanj. Skupinske aktivnosti pa prinašajo »moč« sposobnosti in znanja več otrok. Saj poznamo: »Vsi ljudje vse vedo.«. Tako, da odločitev o tem, kaj izbrati za otroka, prinesejo osebnostne lastnosti posameznega otroka; ali je otrok individualist ali timski človek.

Menimo, da so miselne in gibalne aktivnosti potrebne zato, da spodbujajo delovanje leve in desne možganske polovice in s tem zagotavljajo možgansko spretnost, hitrost in fleksibilnost. Obe ti skupini sta med seboj tesno povezani in ne priporočamo, da se posebej poudarja samo eno od obeh.

Z udejstvovanjem v aktivnostih otrok pridobi krog podobno mislečih vrstnikov in sklepa različna prijateljstva. Tako si ustvarja okolje, v katerem naj bi mu bilo prijetno, kjer naj bi ga razumeli in kjer se lahko tudi izkaže ter dobi pomoč, ko jo potrebuje. Tako zgrajeno okolje in prijatelji mu lahko pomagajo pri morebitnih situacijah, ko se znajde v precepu in misli, da izhoda ni. Prijatelji so takoj pri roki in manj je nevarnosti za »siva« razmišljanja.

Izvenšolske dejavnosti so pomembne predvsem zato, da vsak otrok, poleg šolskih obveznosti, svoj čas razporedi tudi med dodatne aktivnosti. Tako se nauči razporejati in organizirati svoj čas. Izkušnje kažejo, da otrok, ki ima izvenšolske dejavnosti, zna vse stvari v življenju početi optimalno in učinkovito ter organizirano in strukturirano. Vsekakor pa ima otrok na tak način izpolnjen prosti čas in tako ne razmišlja o neumnostih ter je manj verjetno za kakšne stranpoti, ki si jih ne želimo.