NOVOROJENčEK (0-4 TEDNE STAROSTI)

Teža in velikost

Donošeni novorojenčki ob rojstvu tehtajo med 2500 in 4100 grami, sicer pa je povprečna teža novorojenčka 3340 gramov. Fantki so lahko težji od deklic, prvorojenci pa tehtajo manj kot njihovi mlajši bratci in sestrice.

Zdrav novorojenček lahko prve dni po porodu izgubi nekaj gramov (5-10 odstotkov porodne teže), predvsem zaradi odvajanja prvega blata, odvajanja urina ter zaradi premajhnega vnosa tekočin glede na izgube. Ko začnemo z dojenjem, začne pridobivati na teži (po treh do petih dneh).

Prve dni novorojenček tudi manj poje kot kasneje. Ko se vzpostavi ritem hranjenja, lahko pričakujemo, da bo zdrav novorojenček dnevno pridobil v povprečju 20-50 gramov. Kakšen dan bo pridobil malo manj, kakšen dan malo več.Z dojenjem je potrebno pričeti čim prej po porodu in prve dni dojiti čim pogosteje, saj s tem spodbujamo nastanek mleka in tudi padec teže je manjši. Ob izgubi več kot 10 odstotkov teže postanejo v porodnišnici pozorni in dojenčka natančno spremljajo, dokler teža ne začne naraščati.

Dolžina novorojenčka se giblje nekje med 46cm in 54cm, obseg glavice pa od 33cm do 36cm.

Ko novorojenček dopolni starost enega meseca naj bi pridobil okoli 750 gramov teže in zrasel za 3,5cm.

Novorojenčki se hranijo 5-8 krat na dan in spijo 16-20 ur.

Telesne spremembe

Veliko novorojenčkov ima v prvih dneh rdeče madeže na čelu, očesnih vekah, nosu ali zatilju (štorkljina znamenja), ki nastanejo zaradi pritiskov med porodom in izginejo do prvega leta.

Ob rojstvu je glavica nekoliko ovalne oblike, na temenu pa ima velik mehak predel (velika lobanjska mečava), kjer se lobanjske kosti še niso zarasle.

Veliko novorojenčkov škili, dokler se ne okrepijo mišice okoli oči in dokler se jih ne nauči nadzorovati.

Dihanje in bitje srca sta veliko hitrejša kot pri odraslih. Novorojenčki tako dihajo s približno 40 vdihi na minuto in srce jim bije z med 100 in 160 utripi na minuto (ob rojstvu 80-200).

Ob rojstvu se oceni novorojenca po Apgarjevi lestvici, prvič po 1 minuti in drugič po 5 minutah in tretjič po 10 minutah. Oceno med 0 in 10 sestavljajo: barva kože, dihanje, srčni utrip, mišični tonus in refleksno odzivanje. Vsaka kategorija ima točkovanje 0-2 točki, točke se na koncu seštejejo in dajo skupno oceno. Pri ocenah 0-3 novorojenec običajno potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč, pri ocenah 7-10 pa ni razloga za skrb.

Nekateri okoli tretjega dneva starosti kažejo znake zlatenice (rumeno obarvanje kože in očesnih beločnic). Če je le-ta blažja, izgine sama, če pa je težja, jo zdravimo z modro svetlobo.

Refleksi

V začetkih življenja so otrokovi gibi predvsem refleksni. Refleksni gib je vedno enak in je odgovor na točno določen dražljaj, sproži pa se brez vpliva zavesti ali volje. Novorojenček se rodi z naslednjimi refleksi:

  • Prvobitni refleks (do 4 mesecev): če se mamica dotakne dojenčka z bradavico ali zobmi, bo le-ta tja usmeril svoja odprta usta za hranjenje.
  • Refleks hoje (do 11.tedna): če dojenčka dvignemo pod rameni in ga spustimo navzdol, bo začel ‘hoditi’.
  • Refleks prijema (do 5 mesecev): če bomo otroku dali kaj v roko, bo to tesno prijel.
  • Refleks strahu-Morojev refleks (do 16 tednov): ko se ustraši, se bo zvil, na široko odprl oči in razprl prste na rokah in nogah.
  • Sesalni refleks: ta refleks imajo že v maternici in sesajo kar jim pride v usta.
  • Refleks Babinski (dokler ne shodijo): če otroka božamo po podplatu od pete proti prstom, se njegov palec krivi nazaj, ostali prsti pa se razpirajo.
  • Refleks plazenja: če damo novorojenčka na trebuh, se odriva.

 

Kaj zmore?

Ko leži na trebuhu, zna dvigniti glavico. Lahko opazuje predmete, ki so 10-15 cm oddaljeni od obraza. Po treh dneh že spozna naš glas. Ve tudi, kdaj je mama v bližini, saj zavoha mleko. Hitro se nauči, da z jokom sporoča nelagodje.

Novorojenček je popolnoma odvisen od staršev, nebogljen in asocialen in se oglaša z vokali (v različnih intonacijah).