DOJENčEK (1-12 MESECEV STAROSTI)

1 mesec: dojenček se že smeji in s pogledom sledi gibajočim predmetom. Bolj obvladuje svoje gibanje, ki je tudi bolj usklajeno. Za krajši čas lahko drži glavico pokonci. Spušča različne glasove in vrste joka, tako da mamica takoj prepozna, kaj potrebuje.

2 meseca: večji (daljši) je za 10,5cm in težji za okoli 2500 gramov. Refleksi so hitrejši, smeh pa postane bolj izrazit. Opazuje naša usta, ko govorimo in joka, če ga damo iz naročja. Zna se ‘igrati’ sam s sabo, uči se prijeti in izpustiti stvari in se pritožuje, če mu kaj ni všeč. Zaznava barve, nadzoruje očesne mišice in dviguje glavico med ležanjem na trebuhu. Zre v obraze, se odzove z nasmehom in se pomiri z zibanjem.

3 meseci: zraste okoli 2 cm v dolžino in pridobi okoli 560 gramov. Prepozna mamo in očeta ter znane in neznane ljudi. Glavo obrača v smeri zvoka, tudi med hranjenjem. Prepoznavati začne rutinske dogodke, kar pokaže z vznemirjenjem. Raziskuje sebe: ogleduje si rokice in se dotika po telesu, poskuša doseči nogice. Poskuša se prevaliti na bok in zelo rad brca, še posebej, ko ni v plenicah. Iz okolice prepozna osnovna čustva ljudi in tudi sam zna čustva izraziti.

4 meseci: dojenček loči med dnevom in nočjo in si oblikuje svoj ritem spanja. Sam že drži glavico pokonci in prijema stvari. Sedi ob podpori in se lahko obrne s trebuha na hrbet. Na govorjenje se odziva, posnema že zvoke ‘ma-ma’, ‘da-da’, ‘ta-ta’,… Hrani se 3-5 krat na dan in uživa v ljubkovanju. Ne nasmehne se več kar vsakemu. Pogosto bruha.

5 mesecev: težak je približno dvakrat več kot ob rojstvu, zraste pa za 2 cm. Lahko dobi že prve zobke (ali pa šele enkrat tja do devetega meseca). Odziva se na zvoke (jim sledi) in že prepozna svoje ime. Sedi lahko brez podpore, v ležečem položaju se poskuša dvigniti v sedeči položaj. Ko se opre na roke, lahko dvigne svoj trup, pokaže, ko želi, da ga dvignemo v naročje in se poskuša plaziti.

6 mesecev: dojenček se že zna obrniti s trebuha na hrbet in s hrbta na trebuh. V tem času samostojno sedi, kar mu potem pomaga pri plazenju. Če ga postavimo na podlago, se odriva z nogicami. Potrudi se priti na drugo lokacijo. Stvari ne prijema več s celo dlanjo, ampak s posameznimi prstki. Za igračami, ki jih želi se steguje. Poskuša tudi sam piti iz stekleničke. Vidi dobro in tudi ne škili več. Zelo je navezan na svoje starše (skrbnike), še posebej na mamo, se pa prestraši, ko vidi neznance.

7 mesecev: začnemo ga hraniti še z drugačno hrano, še vedno pa ga dojimo. Pazimo, da hrana ni preveč slana ali sladka. Hrani se sam in posnema naše zvoke. Če mu ob dejanjih razlagamo kaj počnemo, začenja razumeti. Ob pomoči vstane in se kobaca in plazi. Če se lahko kam opre, stoji. Zdaj moramo biti bolj pozorni na dojenčka in mu omogočiti prostor za raziskovanje in gibanje. Rad meče igrače na tla in se začne zavedati, da obstajajo tudi ko jih ne vidi. Jasno že pokaže zadovoljstvo, srečo, jezo in strah pred ločitvijo od najbližjih. Uči se in posnema odzive staršev na okolje in dogodke, kar uporablja potem vse življenje. Loči svoje ime, ime svojih staršev in besede, ki jih velikokrat uporabljamo in geste, ki ji spremljajo. Lahko dobi že prve zobke, ki jih moramo umivati od samega začetka (da se navadi rutine umivanja zob).

8 mesecev: dobro se že zna premikati po prostoru, ne skrbite pa, če se še ne plazi, saj je to zelo zahtevna veščina, ki jo nekateri osvojijo prej kot drugi. Zna se dvigniti iz ležečega v sedeči položaj in ob podpori tudi iz sedečega v stoječi položaj. Rad posnema starše in je zelo zadovoljen, če starši ponavljajo za njim njegovo čebljanje, ki pa je bolj podobno govoru, kot do sedaj. Dobro razume pomena besed ‘ne’ in ‘pa-pa’.

9 mesecev: največje zanimanje mu zbudijo igrače, ki jih lahko potiska ali vleče, čas pa je tudi za knjigice. Še posebej so zanimive take, ki imajo zavihke ali pa se kaj odkrije. Rad posluša zgodbice in se igra skrivalnice. Trudi se čim večkrat vstati in ob podpori naredi kakšen korak. Prijemanje predmetov je zdaj že zelo natančno in če se da, samo s palcem in kazalcem. Če se z otrokom veliko pogovarjate, zna v tej starosti reči mama in ata. Še vedno ga zabava metanje igrač na tla. Začne se mu razvijati spomin, lahko si zapomni kam smo skrili igračo.

10 mesecev: zdaj lahko že vstane brez pomoči in tudi pri drugih stvareh želi vse narediti sam. Pri oblačenju pomaga,skuša se hraniti sam. Kaže tudi prve znake trme. Razume enostavne ukaze in jih izpolni, ponavlja prve besede za nami in nam pokaže imenovani predmet. Prav v tem obdobju, ko se začne bolj intenzivno učiti jezika, je zelo pomembno, da ne uporabljamo popačenega govora. S svojo ljubeznijo in skrbjo za dojenčka, se mu oblikuje samopodoba, kar zelo vpliva na njegovo nadaljnje življenje. Dajte mu vedeti, da je ljubljen, pomemben in poseben. V prehrano uvrstimo lahko različno sadje, zelenjavo, jogurt, žitarice, meso, rumenjak in testenine. Ne sme jesti še beljaka, medu, svinjine, oreščkov, čokolade in še vedno pazimo na sol in sladkor (čim manjše količine).

11 mesecev: v tej starosti se začne prva vzgoja otroka. Četudi razume besedo ne, je ne bo vedno upošteval, zato pri svojih zahtevah vztrajajte. Če se lahko česa oprime, že stopica, nekateri pa tudi shodijo. Prepozna osnovne oblike (vstavljanje v odprtine). Začne se prva socializacija. Otroci so lahko skupaj, vendar se še igrajo vsak zase. So tudi še vedno zelo egocentrični in se ne znajo vživeti v vlogo drugih. Izgovoriti zna že kar nekaj besed, razume pa jih veliko več. Zna tudi listati knjigo.

12 mesecev: otrok tehta okoli 10 kg in je visok okoli 75cm in ima lahko že 8-10 zob. Z zanimanjem raziskuje vse okoli sebe, še posebno prepovedane stvari. Pazite, da mu prepoveste res samo stvari, ki so nevarne. Seveda se pojavljajo tudi prva zapletena vprašanja. Odgovorite z zanimanjem in iskreno, saj s tem tudi gradimo njegovo samopodobo. Začnemo ga tudi privajati na druge otroke, ga socializirati. Spodbujamo ga pri igri z drugimi otroki.