Gospa, katera je vaša številka?

Kamorkoli stopim, povsod potrebujem neko identifikacijsko številko oziroma kodo, da me verjetno država zna poiskati takoj, ko bom šla v napačno kopalnico na primer…

Res sem žalostna, ker je osebnega kontakta vedno manj, ker se vedno manj poznamo pod Sonja, Matjaž, Janez, Luka, Neža… Vse bolj smo 7 v čakalni vrsti, davčna številka 88897892, številka komitenta 324/65 in podobno.

Zdi se mi tudi, da se pogovarjamo vedno manj. No, mogoče kdo še kje kaj napiše, ampak izgovorjena beseda pa nekako usiha. Dejstvo je, da je potem govorjenje mogoče kakšno predavanje ali usposabljanje več ur skupaj zares naporno in izčrpljujoče.

Kaj si želim?

Želim si zmanjšanje hitrosti tempa življenja in pehanja za materialnimi dobrinami, katerih pomanjkanje nas lahko pahne v revščino, žal, uživanje v sončnem dnevu, kot je današnji v družbi, ki nam boža dušo, lep in prijeten »small talk« in nobenih strahov pred tem, kaj bo kdo rekel, zakaj sem in zakaj nisem… Kaj že?

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.