Vsi v enem ali vsak v svojem svetu?

Zrelejša ko postajam, vedno bolj nenavadna vprašanja se mi porajajo… Dolgo sem živela v razmišljanju, da vsi živimo v enem svetu, da so pravila življenja vsem postavljena enako, da jih tudi vsi enako razumemo in seveda, da jih tudi vsi enako živimo. Da imajo eni prav, drugi narobe in da je to za vse enako.

No, zdaj pa se mi zdi, da temu ni tako.

Nasprotno!

Ko poslušam besede, besede sorodnikov, prijateljev, znancev ali kolegov v službi, ugotavljam, da uporabljamo povsem različne besede za opisovanje, da imamo vsak čisto svojo predstavo o tem, kaj govorimo in kar želimo sporočiti in da vse skupaj nekako ni na nobenem skupnem imenovalcu, ki bi potrjeval neko objektivno resnico, nek objektivni svet.

In v takih svetovih si ženemo k srcu veliko nepomembnih stvari, se zaradi njih postavljamo na glavo, pri čemer naši sogovorniki situacij sploh ne vidijo tako vznemirljivih. Res nenavadno in res čudno.

Torej, kaj si mislim ob vsem tem?

Vsak živi v svojem balončku. Skupnih področij teh balončkov je bore malo.

Zato dajmo živet v miru s samim seboj in v svojem zares unikatnem svetu!

Amen!

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.