Vrhunska organizacija

Včasih se res vprašam, kaj je smisel vseh teh množičnih komunikacijskih sredstev, če se ljudje še vedno ne uspejo med seboj uskladiti.

Zadnji mesec se poskušam dogovoriti za rezervacijo v neki dvorani. Na začetku mi je bilo rečeno “takrat in tam” (za lažjo koordinacijo, bom temu prostoru rekel dvorana A). V redu, zmenjeno.

Pridem tja ob dogovorjenem terminu, nakar ugotovim, da takrat dvorana A sploh ni prosta. Ok, uspem najti hitro alternativo, kjer mi je nekdo drug odstopil njihov prostor, in si poiskal drugega (dvorana C). Dogovoriva se, da sem lahko stalno v njihovi dvorani (naj bo to dvorana B). V redu, zmenjeno.

Pridem naslednjič v dvorano B, v kateri je spet neka tretja oseba, kateri je bilo rečeno, da je dvorana B prosta ob tem terminu. Po nekaj debate ugotovim še, da se je tista oseba od prejšnjega tedna prestavila v dvorano D in je zdaj dvorana C prosta.

Bog ve, kaj se bo zgodilo naslednjič, ko bom prišel tja. Tukaj se vrtimo v nekem čudnem krogu, kdo se je zmenil s kom kaj in kje, kaj od tega zdaj velja in kaj ne pa lahko samo sproti ugotavljaš.

Sigurno ste se na podoben način tudi že sami kdaj nahodili, ko ste potrebovali kakšen poseben papir za bog-ve-kaj.

“Ja, to pa ni pri nas, to morate tam v enoto na drugi strani mesta v sobo 207.”

“Joj, veste, to pa zadnja 4 leta izdaja samo državna uprava, tja morate stopit.”

“Ja, to mi izdajamo, ampak morate priložiti obrazec, ki ga dobite na tej in tej enoti v sobi 207 …”

Skratka ljudje ali nimajo informacij (kar je težko verjeti v tej INFORMACIJSKI dobi), ali pa se jim enostavno ne ljubi ukvarjat s temi stvarmi, nasanka pa tisti, ki bi samo rad sledil nekemu redu.

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.