Blagor tebi, ker si vedno tako vesela!

Že pred mnogimi leti mi je prijateljica izrekla ta stavek. Zanimivo, kako o njem razmišljam še danes, oziroma bi lahko rekla, da o njem razmišljam vedno bolj…Od česa res je odvisno, ali smo veseli, žalostni, prizadeti, vzhičeni?

Po mojem razmišljanju z vsemi današnjimi izkušnjami gre za to, da si mi sami izdelamo odnos do ljudi in do stvari in do situacij.

Tega se premalo zavedamo!

Ne razmišljamo sploh, da imamo na odnos do vsega v svojih rokah in ga kot takega torej lahko nadzorujemo, spremljamo in spreminjamo. Verjamem, da to ni enostavno, tudi sama se s tem vsakodnevno ukvarjam. Vendar pa je fino in zelo dobrodošlo, če se tega zavemo in s tem damo možnost sebi, da te odnose spreminjamo.

Na tak način se lahko izognemo, da bi nas ljudje prizadeli, da bi se počutili nemočne, da bi bili v različnih stiskah, mogoče celo potisnjeni v kot, misleč, da se nič ne da storiti. Zagotovo so vam te stvari dobro poznane. Vse je torej stvar našega odnosa, naše percepcije.

Najprej je misel, naš odnos do nečesa. Misli oziroma naši odnosi se ponavljajo, postanejo navada. Vsakodnevne navade oblikujejo naš karakter.

In od tod blagor meni, ker sem vsak dan tako vesela.

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.