Glasbena šola

Kot nekateri morda že veste, igram na klavirsko harmoniko. Za sabo imam že nekje okoli 14 let igranja in ne morem dati v besede, koliko mi zadeva pomeni.

Ko sem imel nekje okoli 7 let, so me vpisali v glasbeno šolo na harmoniko, saj je oče že pred mano igral na harmoniko in bi mi morda lahko bilo všeč. Posluh sem imel, tako da večjih težav s samim opravljanjem šole ni bilo.

Priznam, prav veliko iz prvih treh razredov se ne spomnim, vem pa, da sem imel v četrtem in petem razredu krizo. Igranje se mi je uprlo, velikokrat mi je šlo po mislih vprašanje “kaj mi je tega treba?”. In na koncu petega razreda sem bil že relativno blizu tega, da bi odnehal.

Potem pa “sem ugledal luč”, kakor bi se lahko reklo. Še vedno ne vem, kaj točno se je zgodilo, da se mi je vidik obrnil na glavo, ampak zgodilo se je. Kar naenkrat sem imel tiho veselje do igranja inštrumenta.

Skozi pogovore z učiteljico sem kasneje ugotovil, da je to precej pogost pojav; da so 3., 4. in 5. razred tisti, ki odločijo ali boš odnehal ali ne.

Skratka, nisem odnehal, še celo 2. stopnjo nižje glasbene (2 dodatna razreda) sem potem uspešno zaključil.

Danes, 6 let po tem, so te 3 ure na teden, ki si jih vzamem za harmoniko, neprecenljive. Da se lahko za nekaj ur odklopim od fakultete, študentskega dela, družinskih obveznosti – vsega skratka, in se ukvarjam samo z glasbo.

Torej, če imate otroke, ki jih vsaj malo zanima stvar, vam toplo priporočam, da premislite o vpisu v glasbeno šolo 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.