Na večerjo bi šla/šel s….

Tile mediji mi vsak dan znova dajo misliti… Predvajajo oddaje, ob katerih se zamislim, o vsebini razmišljam, skušam si ustvariti svoje mnenje, če je to potrebno; seveda težko ostajam indiferentna, kajti nekaj časa nazaj sem si obljubila, da to ne bom. Torej govorim, razmišljam, primerjam…skušam ne obsojati.

Gledala sem dokumentarno oddajo o odraslih in otrokih in različnih razmišljanjih in pogledih.

So najprej vprašali odrasle, s kom bi šli najraje na večerjo. In so začeli premišljevati o prijateljih, bližnjih ali daljnih, o znancih ali o sodelavcih. Nato so enako vprašanje postavili otrokom, ki so se takoj glasno odzvali, da bi šli najraje na večerjo z mamico in očkom. Kako res zanimivo? Ali odrasli nikoli več ne pomislimo, da bi se družili ob takih priložnostih z mamicami in očki?

Verjetno gre za krog ljudi, v katerem živimo v določenem starostnem obdobju. Torej v obdobju otroštva, je krog ljudi, v katerem se gibljemo, pretežno družina. V odraslem obdobje se krog ljudi seveda poveča, postaja širši in bolj raznolik.

Mogoče od tod razmišljanje in prva misel odraslih, da bi šli na večerjo s prijatelji ali znanci. Lahko pa, da je za otroke navezanost in ljubezen do domačih tako močna, da se brez pomisleka odločijo za večerjo z  najožjimi družinskimi člani. Pomislili niso niti na sošolke ali sošolce.

Kako res presenetljivo.

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.