Polnoletnost in odločanje o sebi (2.del)

Take so moje izkušnje, takole razmišljam…

Pri svojih srednješolskih otrokih  (nekaj let nazaj ;-)) sem se dnevno spraševala, ali otrok res lahko sam odloči o tako pomembnih stvareh kot so kako naprej v življenju in kaj to zanj pomeni. Verjemite, ni mi bilo lahko, bila sem pogosto na razpotjih. Prišla pa sem do ugotovitev, da moram svojemu otroku pomagati, da pride do določenih spoznanj, vsekakor pa mu moram v tem kritičnem obdobju  pomagati, da zaključi “celote”, “šole”, “projekte”, …,  ki si jih je zadal. Poudarjam, gre za to kritično obdobje (v odrasli dobi jasno ni več moja naloga, da ga usmerjam, pustiti mu moram, da se osamosvoji in zaživi samostojno in odgovorno življenje).

Torej, do takrat pa, naj delo ne ostane nezaključeno in to je tisto, kar se mi zdi pri vsem tem pomembno! To je tisto, kar moram svojega otroka naučiti. Da delo zaključi. To je tisto, s čimer ga moram soočiti!

In to se mi zdi tudi prava popotnica za življenje otroka!

Če imate otroka, ki vse to zmore sam, čestitam! Sicer pa “delajte” z njim še nekaj časa, da do uspešnega zaključka pride. Tudi do uspešnega zaključka srednje šole.

Pa prosim, vzgojnih metod ne moremo uzakoniti, mar ne?!

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.