4P – na morjeeeee

Štirje otroci, no že trije otroci pomenijo, da ne moreš imeti kar vsakega avtomobila, saj trije otroški sedeži pač ne gredo na zadnje sedeže klasičnih avtomobilov, kaj šele štirje, ki tako ne gredo v večino avtomobilov. Tako smo že takoj po rojstvu tretjega malčka našli avto, ki lahko prevaža sedem potnikov. A tak avto je namenjen predvsem prevozu oseb, ne pa tudi prtljage, ki jo majhni otroci žal potrebujejo.

Moram reči, da smo res minimalni in s seboj kamorkoli vzamemo res čim manj. Ampak brez določenih zadev pač ne gre in tokrat je bil to voziček, hrana, oblačila (za temperaturni razpon od 5 – 22 stopinj), higienski pripomočki, manjša lekarna zaradi posebnežev v družini in še kakšna malenkost za štiri dni. Sliši se precej enostavno, ampak ko vse to naštimaš, spakiraš za 6 ljudi moraš na koncu koga doma pustit da gre vse v avto :-)

Ampak ko smo to uspešno rešili in se prvič odkar nas je 6, odpravili na morje, na težko pričakovan oddih, je bilo res sanjsko. Avto smo parkirali in ga nismo premaknili do odhoda domov. školjkeBilo je mrzlo, bilo je vroče, pihalo je, padal je tudi dež, ampak mi se nismo pustili motiti, toliko raziskovanja, doživetij in nepričakovanih dogodkov, kot jih lahko bivanje v naravi in na morju prinese, jih lahko le redko kaj drugega.

Razen najmlajšega, ki je občasno potreboval kakšno ropotuljico, da se je zaigral, nismo potrebovali nobenih igrač, kaj šele risank ali česarkoli drugega podobnega. Otroci sami najdejo pripomočke in material da iz njih kaj izdelujejo in uporabijo za svoje »projekte«. kamniSamo štirje dnevi pa so iskali školjke in polžke, opazovali ribe, rake, mravljišče in martinčke, gradili hišice iz kamnov, s palčkami kopali luknjice, naredili peščeni grad, našli škorpijona, reševali ptička, plezali po drevesih, namakali noge v morju in še kaj. Večkrat sem pomislila, da bi se lahko kdaj kaj naučili od njih, še sploh pa je postalo jasno da je manj več in da vse kar potrebujejo od nas je naša pozornost, lahko samo nekaj minut na dan, ampak takrat res predano in z vsem kar smo.

Nekako je vedno tako, da je za pot nazaj vedno težje spakirati in naložiti v avto, čeprav imaš vsaj nekaj stvari manj izgleda kot da jih imaš vsaj dvakrat več, a nam je tudi to uspelo. Moram reči, da je bilo za prvo potovanje v takšnem obsegu presenetljivo mirno, spontano in ravno prav navihano, predvsem pa nepozabno!

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.