Danes, jutri, … nekoč

Nikoli ne vemo, kaj nam bo prinesel jutri in koliko teh jutri sploh še imamo, živeti je potrebno danes.

Velikokrat je to težje, kot se sliši. Skrbeti za prihodnost, svojo in svojih otrok, hkrati s tem pa še uživati vsak dan kot da je zadnji. Hm…

Sama imam večkrat težave se za trenutek ustaviti in res užiti določen trenutek. To ne pomeni, da ne opazim ali cenim vseh stvari, ki se dogajajo okoli mene in vsega lepega, kar dobim od svojih bližnjih, si pa vzamem premalo časa, da bi se v to poglobila. To si želim spremeniti.

Načeloma ne obžalujem ničesar v svojem življenju, to je nekaj, kar me je naučil moj oči. Nima smisla. Večkrat pa si želim, da bi se določene stvari obrnile na bolje. Ne zanašam se na to, da bodo stvari prišle same od sebe, daleč od tega, se pa včasih znajdem na točki, ko ne vem kako naprej. Kaj storiti, kaj spremeniti, da bi npr. zaslužila več denarja, kaj storiti drugače, da bom dobila službo, ki si jo želim, kako prepričati druge, da leta niso pomembna pri marsičem, kako, kdaj, kaj, zakaj,…

Zelo si želim pomagati ljudem, pa mi zaradi moje mladosti večina ne da priložnosti, tudi ko ne pričakujem nobenega plačila v zameno. Šolanje ne šteje, izkušnje ne štejejo,…

To je nekaj s čimer bi sama lahko počela danes nekaj kar me veseli in poleg tega skrbela še za prihodnost. Pa ne samo svojo…

Nikoli ne obupaj. Tudi to je nekaj, česar se zelo strogo držim.

Poskušam ceniti vsak dan, ki nam je namenjen, vsak dan ki ga lahko preživim s svojimi štirimi sončki. Hvaležna sem, da so zdravi in trenutki z njimi so resnično neprecenljivi.

Si pa želim, da bi čim prej lahko počela, in s tem tudi zaslužila za ljubi kruhek, tisto, kar me resnično veseli. Vsi bi morali imeti tako službo, ki bi jim bila v veselje, to bi spremenilo marsikaj…NA BOLJE!

Morda pa uresničitev sanj ni več tako daleč 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.