Razvojni nevrolog

Res je lepo, ko ti obisk pri zdravniku nariše nasmeh na obraz…

Prišel je torej trenutek, ko sva najinega najmlajšega sončka morala odpeljati k razvojni nevrologinji na pregled. Že takoj smo se odlično ujeli. Tudi če bi imela kakšne res slabe novice za nas, bi nam to povedala z upanjem, da bo vse v redu.

A daleč od tega, da smo sploh dobili kakšne slabe novice.

Najprej smo malce ponovili handling, kot oni temu pravijo. Torej pravilno držanje in dvigovanje otrok, da se lahko optimalno razvijajo. Potem pa je sledil pregled teže, višine, sluha, vida, odzivnosti, premikov,… Nasploh vsega, kar pač pregledujejo.

Tako zdravnica kot sestra sta bili naravnost očarani nad najinim sinkom. Praktično celo uro ko smo bili tam, se je pogovarjal z njima in se jima smejal.

Po tem, ko ga je zdravnica pregledala, se je želela pogovoriti z menoj. Vprašala me je malce o poteku poroda in dogajanju do takrat. Z resnim izrazom na obrazu me je vprašala, kaj me torej skrbi? Odgovorila sem iskreno, da v bistvu prav nič in da ne vem čisto dobro, zakaj smo sploh tam. Šele takrat sva torej izvedela, da je težava v mišičnem tonusu in sicer ne, da bi bil malček preveč švoh, ravno nasprotno, preveč je močan.

Res je, da se to sliši kot nekaj pozitivnega, a res je tudi, da zaradi tega težko usmerjamo otrokov optimalni razvoj, da torej handling, ki nas ga učijo nekako ne gre, ker je tako zelo močan, da če ima npr. stegnjeno roko ali nogo, mu jo je nemogoče pokrčiti brez uporabe sile, pri čemer pa tvegaš poškodbo. Če že od začetka ni povprečen zakaj bi bil sedaj 🙂

Po pregledu smo dobili obvestilo o pregledu, ugotovitvah in pišejo res same lepe stvari, nič sploh slabega ali zaskrbljujočega. V starosti 7ih mesecev se bomo še enkrat srečali, čisto preventivno oz. da spremljajo razvoj, to pa je tudi vse.

Resnično izjemno pozitivna izkušnja in čisto drugačen pristop kot od večine zdravnikov ali medicinskih sester. Izhajali sta iz tega, da se vse lahko uredi in nikoli nista na noben način omenjali tega, da morda delava kaj narobe. Tudi nista posploševali. Pogledali sta njega kot individualno osebo in izhajali iz informacij vezanih nanj, ne pa nekih številk, kako naj bi bilo…

Res je vse odvisno od tega, kako se stvari pove. Čisto drugačen pristop kot pri pediatrinji, ki je takoj začela z napadom in obtožbami, kaj počnemo narobe. Četudi to ni bil njen namen je zaradi njenih izjav vsekakor izpadlo tako, občutek pa ni bil najlepši…

Res vse pohvale razvojni nevrologinji iz ZD Šiška.

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.