Ljubo doma…

Po dveh doooooolgih dneh sva lahko odšla domov. Pri tem pa ni šlo brez tega, da me ne bi naš socialno-zdravstveni sistem ponovno razočaral.

Rodila sem na petek ob 11:02 in odšla domov v nedeljo ob 12:00 dobila nisem popolnoma nobenega papirja, listka, potrdila, česarkoli, s čimer bi lahko moj partner takoj v ponedeljek odšel na CSD in prijavil očetovski dopust. NIČESAR!

Praviloma je tako, da mora oče na CSD podati papirje dan pred nastopom očetovskega dopusta, kar je bilo tokrat itak nemogoče. A če ne bi bil samozaposlen, bi se stvari precej zakomplicirale. Namreč papirje sva na dom dobila šele v sredo. Vmes pa je bilo nemogoče to prestreči, razen če bi lovila poštarja…

Razumem SPET, da v času vikenda ne delajo določene službe, a v petek ob 11:00 ali pa nekaj minut čez bi pa lahko poskrbeli vsaj za potrdilo na katerem piše, da sem rodila kdaj in spol otroka…

Ampak ne, ponovno so nama zakomplicirali življenje… Zaradi tega je prišlo do zapletov pri papirjih tudi vsepovsod drugje…ampak o tem drugič.

V nedeljo sva torej odšla domov. Res mi je odleglo, človek se takoj dobro počuti v domačem okolju. Četudi je to pomenilo, da bo poleg novorojenčka potrebno poskrbeti še za dva druga otroka.

Najbolj sem bila vesela, kako zelo lepo sta ga sprejela. Moj sinek z res velikim navdušenjem in pozornostjo. Malčica pa je bila še kar nekaj dni previdna, sedaj pa jo le s težavo držimo stran od njega.

Res moram potrkati, tako zelo se imajo radi, da je skoraj težko verjeti. Pripravljena sem bila na vse mogoče manj ugodne scenarije.

Privajanje na novo življenje se je začelo v polnem teku, z bedenjem celotno prvo noč. Tokrat sva v manjšini in včasih res zmanjka rok, da bi človek opravil vse, kar naj bi. A nekako se znajdemo in imamo se res odlično. Ne predstavljam si več življenja brez mojih treh sončkov in moje (po porodu spet) večje polovice :-)

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.