V pričakovanju…

Jutri imam uradni PDP, kljub temu da sem bila prepričana, da nas bo novi družinski član obiskal že prej, temu ni tako.

In tako še vedno čakam…da se bo mladenič odločil 🙂

Do sedaj še nisem bila v takem položaju in moram reči da je čakanje precej mučno. Vse lepo in prav če se v zadnjem tednu ne bi pojavile dodatne obremenitve in težave. Od bolečin v križu, medenici, rebrih, do suhe in razpokane kože vsepovsod, pestrem dogajanju s prebavo ter resnem zatekanju nog in rok. Tudi brez mravljincev ne gre.

Precej zgovorno je tudi, da grem včasih lulat samo zato, ker sem blizu stranišča, ne pa zato, ker bi me dejansko tiščalo. Ker so obiski stranišča tako pogosti se bi v roku pol ure tako ali drugače spet znašla tam.

Vremenske razmere so mi sicer precej naklonjene. Pravih poletnih dni ni na vidiku in zato je prenašanje vsega tega vseeno malenkost lažje, kot bi bilo v kakšnih 38 stopinjah…

Nisem pa edina, ki sem neučakana. Iz vedno večih koncev prihaja vedno več vprašanj, kako kaže, kdaj bo, kaj se dogaja.

Običajno je tako, da se uskladijo, pa se na isti dan odloči več ljudi, da preveri situacijo. To mi sicer niti ne gre na živce, kot vem da gre nekaterim, me pa vsakič znova opomni, da še ni, tudi ko se že uspem zamotiti in razmišljati o čem drugem, če je to sploh mogoče.

Pravijo da notri ostal ne bo…to je že res, si pa hkrati s tem želim, da ga bom čim prej lahko držala v rokah…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.