Porod vol. 3 – predpriprava

Potem ko je postalo jasno, da ne bo šlo prav hitro, so naju v porodni sobi več ali manj pustili pri miru.

Ob pol dveh zjutraj je padla odločitev, da do jutra ne bo nič. Prinesli so nama radio (da ne bo tako dolgčas) in to je bilo to.

Trudila sva se spati, pa nekako ni šlo…

Ob šestih zjutraj se je spet začelo dogajati. Nočna izmena je prišla še v zadnjo kontrolo pred predajo. Preveriti stanje in se posloviti.

Bili so precej prijazni in resnično sva bila žalostna, ko sva videla, da z nama ne bo babica, ki je bila prisotna že pri prejšnjem porodu. Res prijazna gospa, ki je to izkušnjo nazadnje spremenila v nekaj res lepega in posebnega.

A razočaranje ni trajalo prav dolgo, saj sva z novo izmeno dobila babico, ki je bila prav tako prisotna že nazadnje, čeprav se naju ona seveda ni spomnila.

Po pregledu je sklenila, da mi bodo predrli mehur, potem pa bi se morale stvari zares začeti hitro odvijati. Malce je bila še zaskrbljena, ker se moj sinek še vedno ni spustil nižje, a je rekla, da se to lahko zgodi zelo hitro in da ni razloga za skrb.

Vprašala je tudi, če je lahko prisoten študent, ki ga ima pod okriljem. Seveda sem se strinjala, kako pa se bodo drugače naučili…

Ob pol osmih je prišel zdravnik in predrl mehur. Zadeve so se dejansko začele odvijati. Popadki so skoraj takoj iz desetih minut poskočili na dve do tri minute, postali so tudi precej bolj intenzivni, boleči. Vse je šlo kot mora iti, samo otroček se še vedno ni spustil…bolečine pa res precejšnje.

In smo spet čakali…jaz v napol budnem stanju, za nekaj stvari sploh ne vem da so se zgodile, partner na moji desni, budno je spremljal vsak korak osebja, študent na drugi strani ob spremljanju mojih popadkov(z roko na trebuhu) v primerjavi z aparatom, ki jih je meril in trpečem izrazu na mojem obrazu (subjektivna stopnja bolečine :-)), babica pa v spremljanju vsega tega dogajanja in v stanju visoke pripravljenosti…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.