Kri ni voda?

Družine si ne moremo izbirati, nekaterim krvna povezava pomeni več kot drugim. Vse bolj pa se pod pojem družine šteje tudi osebe, ki so nam pomembne v življenju, ne glede na krvno povezavo.

Sama sem odraščala v okolju, kjer je bil pomen družinskih vezi precej poudarjen. Niti ne tako zelo z besedami, kot z dejanji in s pozornostjo. Vsaj kar se ožje družine tiče.

S svojo ožjo družino sem še vedno močno povezana in to mi predstavlja neko varnost, da je vedno nekdo, ki mi stoji ob strani. Starši so resnično poskrbeli za to, da vedno vem, da so tam zame. To je resnično neprecenljivo. HVALA MAMI IN OČI!

Tudi sama želim svojim otrokom dati vedeti, da sem tukaj za njih vedno in brezpogojno.

Potem pa pridejo tukaj v ospredje še drugi družinski člani, ožjega ali širšega kroga. Učili so me, da je potrebno vsakega človeka spoštovati in sprejemati njegovo mnenje, pa naj bo že kakršnokoli. Vse lepo in prav. Kaj pa se zgodi, ko te osebe, pa četudi tvoji družinski člani, močno posegajo v tvoj prostor, tvoje mnenje in nasploh gredo predaleč, te užalijo, namerno prizadenejo.

Koliko si moramo, zaradi spoštovanja in krvne povezave, pustiti oz. sprejeti in kje potegniti črto?

Želim si, da bi imela z vsemi družinskimi člani res vsaj korekten odnos, če že ne odlične povezave, a žal to ni odvisno samo od mene. Za vsak odnos sta potrebna vsaj dva in po mojem mnenju bi moral biti vsaj približno uravnotežen. Ne da eden vedno daje in drugi jemlje, pa naj bo to materialno ali psihološko. Potrebno se je postaviti zase in postaviti svoje meje. Pa naj bo to za družinske člane ali pa katerokoli drugo osebo…

Nihče drug nas ne bo spoštoval, če se ne bomo najprej sami!

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.