Krči, popadki, kar že…

Pravijo, da je vsaka nosečnost drugačna. In načeloma imajo prav. Vsaj v kakšni stvari se razlikuje od prejšnje ali morebitne kasnejše.

Pri meni je predvsem tako, da vse kar se dogaja pride prej, torej časovno prej glede na tedne oz. mesece trajanja nosečnosti.

Največja težava, s katero se spopadam zadnje čase, je zgaga. Če želim vsaj približno spati v položaju, ki je nekako podoben ležečemu, se moram odpovedati vsemu kar je čokoladnega, mlečnega, vsem vrstam pijač, ki niso voda in še čemu. Medtem ko s čokolado in pijačami še nimam težav, se najtežje odpovem mlečnim izdelkom, vsaj nekaterim.

Takoj za zgago pa so krči, otrdevanje trebuha, lažni popadki in podobne vrste »obnašanja« mojega trebuha.

Zelo jasna je povezava med krči in utrujenostjo. Vse ostalo pa je v zadnjem času postalo precej pogosto, ne glede na moje fizično ali psihično počutje. Medtem ko v 32. tednu res še ni čas za to, da moj sinek pride na svet, pa so občutki počasi vse bolj v to smer, da se ta dan resnično bliža zeloooo hitro.

Čeprav se morda sliši čudno, mi je trebušček zares postal težak za nosit. Sploh prehod med sedečim in stoječim stanjem je vse bolj pogosto pospremljen z bolečino in neugodnim občutkom.

Ne glede na to, da imam za sabo dve (precej mirni) nosečnosti in dve popolnoma drugačni izkušnji poroda, se včasih še vedno počutim, kot da sem v tej situaciji prvič.

Bolečina ali pritisk sta včasih tako močna, da že razmišljam, zdaj smo pa tam, nekaj se dogaja.

Upam, da počaka še vsaj nekaj tednov in da nas ne preseneti ravno na morju, a ne glede na to, kdaj se odloči priti med nas, bomo nadvse srečni da smo ga končno dočakali 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.