Opažanja drugih o nosečnicah

Vedno mi je zanimivo opazovati, kako ljudje dojemajo nosečnice.

Po eni strani so tisti, ki so popolnoma ravnodušni, ne glede na vse, potem pa so tisti drugi, ki se skoraj do solz raznežijo ob srečanju s kakšno.

Vmes pa je še cela vrsta različnih ljudi in pristopov.

V vsaki nosečnosti (tudi tokrat ni nič drugače) se zelo pogosto srečujem s tistimi, ki so prepričani, da morajo na podlagi velikosti trebuha ali same nosečnice uganiti, kako visoko noseča je.

V prvo sem tako zadnja dva meseca poslušala kako bo tole pa vsak čas ane.

V času druge nosečnosti sem zadnje 4 mesece poslušala, da tole bo res že vsak čas.

In tudi v tretje smo spet tukaj, ko sem že bolj proti koncu, zares pa šele pri 5ih mesecih.

Res je, da otroke »nosim« zelo spredaj, včasih izgleda, kot da trebuh sploh ni del mene. Da imam kakšno žogo pod majico. Morda bi tudi lahko imela kakšen kilogram manj.

Načeloma nisem obremenjena s tem in z izjavami ljudi, so pa oni potem kar v zadregi, ko jim povem dejanski rok poroda in ne vedo čisto kaj reči. Avtomatsko potem vprašajo, če sta dva.

Nekateri tudi malce počakajo s komentarjem, da dobijo namig, ali sploh gre za nosečnost, da ne bi kaj narobe rekli. No, to obdobje negotovosti ali je trebuh zaradi nosečnosti ali ne, je sicer že mimo.

Če se pustiš, pa je vse skupaj lahko res obremenjujoče in na slab dan, niti najmanj v pomoč. Še posebno, ko se že tako počutiš nesposobnega, omejenega, štorastega in so še izdatno tisti dan v ospredju »prednosti« nosečnosti, ki vključujejo stalen obisk wcja, bolečine v križu, rebrih in še kje, zgago, preobčutljivost na vse mogoče vonjave, totalno neuvidevne ljudi, ki se jim moraš ti umikati, ipd….

Ne, takrat opazke o tem, kako si velika nosečnica, res ne pomagajo 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.