Bonton?!

Vedno so nas učili, da je potrebno spoštovati starejše.

Mene so učili to v malo bolj raztegnjeni verziji, torej da spoštujem vse in vsakogar.Tudi da vikam vse ljudi, ne glede na starost, dokler ni rečeno drugače. Razen res majhnih otrok.

A danes se zdi, da ljudje vse bolj pozabljajo na bonton. Ne samo na način pogovora. Na neke osnove stvari…

Tako me na primer mine vsa prijaznost ko se s svojo družinico sprehajam, pozdravim mimoidoče in redko dobim odgovor. Še posebno starejši nas gledajo, kot da smo z Marsa padli.

Pa sem zelooo mestno dekle, kjer tega nismo zares nikoli počeli. A če te nekdo pozdravi, se skoraj spodobi, da pozdraviš nazaj.

Potem so tukaj trgovine in vožnja z vozičkom.

O tem, da se ljudje, večinoma spet starejši, zaletavajo vate, sploh ne bom začela. Odkar so hitre blagajne, se je temu celo moč izogniti.

A tukaj gre za druge zadeve, ne samo v trgovini, tudi na ožjem pločniku in še kje. Torej ko hodim po svetu s svojima sončkoma, to pomeni da moj sinek hodi zraven mene, v vozičku pa imam hčerkico, poleg tega pa sem še nosečnica in se moram jaz umikati ljudem. Z eno roko manevrirati voziček okrog neuvidevnih ljudi, ki me potem še čudno gledajo, ali pa se kar ustavijo in opazujejo, kaj bom storila.

Ne samo to, še zaletavajo se vame in v mojega sinka.

To velja za osebe vseh starosti. Izjeme so res redke!

Res si ne želim nikakršne posebne obravnave, ampak zaletavat, nastavljat in firbcat, pa res ni treba no!

Pa če te že nekdo pozdravi…

Smo res postali tako zagledani vase in totalni individualisti, da nam je popolnoma vseeno za sočloveka?

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.