Trma?

V določeni točki bi lahko za vsakega otroka lahko rekli da je trmast. Pri moji sončici to pride do izraza prav na poseben način.

Načeloma s hrano ni težav in poje res vse, kar ji pripravimo.

Vendar pa je pri določenih vrstah hrane bolj v ospredju uveljavljanje svoje volje.

Če npr. krompirček je z največjim navdušenjem in brez kakršnihkoli animacijskih pripomočkov, je z mlečno kašico druga pesem. Po treh žlicah ne odpre več ust dokler nima v roki vsaj žlice. Potem ko jo ima, ali kakšen krožnik ali kaj drugega, potem poje vse in do konca.

Nikoli ne pljuva ven hrane, nič podobnega. Ampak zelo jasno pa nakaže, da prej ne bo odprla ust, dokler nima nečesa v roki.

Večinoma to ni potrebno, pri določenih, vedno istih treh zadevah, pa je res izrazito.

Pri ostalih procesih se mi niti ne zdi preveč trmasta, tako da bi težko rekla, ali je to v karakterju, ali pa je mogoče samo povezano s temi vrstami hrane.

Lahko bi se tudi izognili tem vrstam hrane, če ne bi bile precej pomembne za njeno krvno sliko. Tako da bomo tukaj še naprej iskali način, da bo pojedla vsaj nekaj tovrstne hrane. Čeprav načeloma ne podpiram tega, da se otrok za mizo igra ali kaj podobnega. So pa animacijski pripomočki vedno strogo povezani s prehranjevalnim procesom (žlica, lonček, krožniček ali šalčka,…)

Bi pa bilo zanimivo vedeti, kaj si takrat misli oz. kaj bi ob tem povedala, če bi že znala govoriti 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.