Otroci, slike staršev

Zanimivo je gledati, kako otroci ponavljajo naše besede in stavke, se učijo.

Vse skupaj pa ni več tako zelo zanimivo, ko ponovijo tudi kakšno besedo ali frazo, ki za njih niti najmanj ni primerna.

Pri mojem sinku sem opazila nekaj takšnih stavkov, vendar še vedno ne gre za kaj res tragičnega ali pa hudo nespoštljivega, grdega.

Vsi pa poznamo kakšen primer iz npr. trgovine, ko se otroci tako pogovarjajo s svojimi starši, da si lahko samo z odprtimi usti od presenečenja, zgroženosti. Starši pa ob vsem tem še nič ne naredijo in vse to pustijo.

Seveda je najlažje biti pameten in soditi od zunaj, tega res ne smemo početi. A ob tem se moraš vprašati, od kod ali zakaj tako obnašanje, take besede?

Vse kar otroci, vsaj majhni, izrečejo, prej nekje slišijo.

Sama se zamislim, ko nekdo ponovi stavek za tabo in izpade čisto drugače, kot si ga mislil sam. Običajno precej bolj grdo in brezčutno.

Seveda je nemogoče, da bi drugi vedeli, kaj si mislimo, še posebno otroci, to je potrebno res povedati jasno in brez odprtih možnosti za druge razlage.

A v zadnjem času je bil to zame alarm. Čeprav sem imela občutek, da se tukaj res trudim, se bo potrebno potruditi še bolj.

Na tem področju se vsekakor še učimo, bolj kot otroci rastejo, bolj posnamejo čisto in popolnoma vse. Tako dejanja, kot izražanje, besede.

In čeprav dejansko mi vzgajamo njih, vzgajamo in spreminjamo zraven tudi sebe. Svoje navade, izražanja in mnenja.

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.