Zunanji vplivi

Sama sebe vidim kot precej strogo mamo in z zelo jasnimi navodili, kaj je nedopustno. Tega se res dosledno držim in v primeru poizkušanja iti čez mejo, vse skupaj hitro zatrem.

A ker nisem njegova edina družba v življenju, prihajajo vplivi in vzorci tudi od drugod.

Že zadnjih nekaj dni se obnaša precej bolj agresivno in nenavadno. Stavki kot jih od njega nisem navajena, dejanja, ki so povezana z metanjem in razbijanjem.

Včeraj sem počasi le prišla do dna temu, kje je vse to pobral in zakaj se mu to zdi sprejemljivo.

Namreč z enim od njegovih »sošolcev« v vrtcu, za katerega sem že prej vedela, da je nekako dežurni »razbojnik« v skupini, se je bolj povezal v zadnjem času. Prej se nekako nista ujela, kar mi je iskreno precej odgovarjalo. Sedaj pa sta se uspela spoprijateljiti.

In vsako dejanje je sedaj pospremljeno z izjavo: »Tudi on to počne.«

Takoj včeraj sem mu poskušala razložiti, da to še ne pomeni, da je tako prav in stvari so danes že malenkost boljše, je pa res prišlo do nekaterih takšnih situacij, da me je močno zaskrbelo, kaj se dogaja.

Skrbi me tudi za tega fantka, takšno obnašanje običajno ni brez razloga. Čeprav je ob prisotnosti svojih staršev vedno ubogljiv in strašno priden, pa v njihovi odsotnosti to ni tako. Tudi vzgojiteljice večkrat to omenijo, njega kot problematičnega. Čeprav so večinoma krivi starši za tako obnašanje. Tukaj se nekaj mora dogajati, upam da se motim.

Pri mojemu sončku bo tudi kmalu jasno, ali gre samo za vpliv tega fantka ali ga muči še kaj ali kdo drug. Čeprav je obdobje, ko poskušajo meje in nas testirajo, pa obstajajo določena dejanja, ki so znak nečesa v ozadju. Še eden na poti izzivov starševstva 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.