Strinjati se, da se ne strinjaš

Vsak imamo svoje mnenje o večini zadev, ki jih poznamo. Nekateri pri svojem vztrajamo bolj zavzeto kot drugi. Nekateri pa se prepustijo mnenju drugih iz mnogo različnih razlogov, običajno zato, da bi jih imeli ljudje radi, lahko pa tudi zato, ker o nečem vemo premalo, da bi imeli mnenje.

Včasih je težko sprejeti, da nekdo razmišlja drugače kot mi sami.

Sama to opažam na čisto vseh področjih. V partnerstvu, v prijateljstvu, na poslovnem področju,…

Midva s partnerjem se res strinjava v mnogo zadevah. Ključno se mi zdi, da se o tistih življenjsko pomembnih, sicer bi kar težko funkcionirala skupaj. Takšne so na primer želja po otrocih, vzgoja, o tem kakšen naj bi bil odnos, kaj se od partnerja pričakuje in podobno.

Po drugi strani pa ni življenjskega pomena za naju npr. ne/zanimanje za šport ali kaj takšnega.

A včasih so tudi takšne zadeve v nekaterih odnosih lahko povod za resne prepire, nestrinjanja.

Tudi pri prijateljstvu je tako. Včasih je težko sprejeti popolnoma drugačen pogled na stvari pri nekom. Poslovno je to sicer malo manj prisotno, a vseeno lahko vpliva na odnose in klimo.

Normalno je, da se raje družimo z osebami, s katerimi imamo več skupnega. Vseeno pa se moramo naučiti tudi to, da se z nekom lahko ne strinjamo, pa to še ne pomeni, da se moramo nehati družiti ali da imamo to osebo kaj manj radi.

Pomembno je, da se strinjamo, da se o nečem ne strinjamo. Zakaj je to res tako težko priznati?

Ali drugačno prepričanje nekoga drugega res ogroža obstoj in resničnost našega?

Ta omejenost v razmišljanju vse prevečkrat uniči prijateljstva, partnerstva. Sama sem to doživela večkrat predvsem pri “prijateljih”, ki to sedaj več niso. Ne bi smeli pustiti, da je tako, čeprav je druga pot včasih izjemno težka, res življenjska preizkušnja, ki pa nas naredi boljše osebe, sposobne gledati široko in manj obsojajoče!

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.