Ni bilo še konec!

Meseca septembra namreč in naših težav z zdravjem.

Nedelja je najprej prinesla upanje na izboljšanje. Pri meni je celo šlo na bolje. Mojemu sinku pa se je do večera precej poslabšalo.

Tako sva se ob sedmih zvečer zaradi pojava vročine in vse težjega dihanja odločila, da ga peljeva na Metelkovo, torej k zdravniku.

Tam so ga pregledali in ugotovili, da ne predihavanje ventolina in tudi ne hladnega zraka ne pomaga. Odločili so se, da ga pošljejo domov, ker je bila prisotnost kisika v krvi odlična. Če temu ne bi bilo tako, bi ga zadržali. Smo pa dobili navodila, da ga je potrebno spremljati skozi noč, če bi prišlo do poslabšanja, takoj na urgenco.

Tako sva ga v izmenah poslušala celo noč dihati. Tudi sam se je zbujal na vsakih 20-30 minut in zgodaj zjutraj končno zaspal za več ur.

Res je bila dolga noč. Do poslabšanja ni prišlo in po tem daljšem spancu se je zbudil občutno boljše volje in boljšega počutja.

Dan smo preživeli družinsko in počasi smo na poti k okrevanju. Vsak zase in vsi skupaj.

Res je težko verjeti, kaj vse je revež v tem mesecu preživel in prebolel. Bakterijsko vnetje bezgavke, močan udarec v glavo, manjši trebušni virus in nazadnje Laringitis. Vse to v obdobju 35ih dni.

Tisto, kar mi je res čudno je to, da je šlo za popolnoma različne zadeve. Razumela bi, da se bi mu kaj ponovilo, ker se morda ni pozdravil do konca ali kaj podobnega. A daleč o tega.

Septembra je končno konec, upam in si želim, da smo z zdravstvenimi težavami tudi mi vsaj za nekaj časa zaključili!

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.