Ljubo doma…ali pa na morju…

Pa smo le šli domov iz infekcijske. Jeij!! Še naslednjih 10 dni 4x na dan mora jemati antibiotik in ob samem odhodu domov sploh nismo vedeli, kako zelo težko to pravzaprav bo.

Namreč gre za tableto res intenzivnega vonja in več kot ogabnega okusa. Ker je osnova penicilin, nismo smeli zadeve vmešati v mlečne izdelke, smo pa poizkusili vse drugo.

Pojesti celo tableto…ni šlo.

Zamešati v hrano…ni šlo.

Zamešati v sirup…ni šlo.

Še najbolje se obnese zamešati v Multisolo. Pa še to so vsakič znova borbe, pregovarjanja in kričanja, ki trajajo od nekaj minut pa tudi do pol ure.

Zadeva je šla tako daleč, da je imel enkrat prav more o tem in se je revež zbudil kričeče, da ne ne ne ne bo, ker ni dobro.

Vsakič znova ko zadevo poje, ga namreč sili na bruhanje. In vsakič znova se nam ob tem, ko ga moramo prepričati ali prisiliti, trga srce…

Že dan po prihodu domov smo se odpravili na morje. Zdravnica je rekla, da bi bilo to celo dobro zanj, pomembno pa je predvsem to, da se izogiba možnostim okužbe s čim drugim v teh 10ih dnevih.

In smo šli, oba moja sončka seveda, jaz in moja visoko noseča sestrica 🙂

Vreme je bilo odlično, vzdušje prav tako, skratka super…dokler ni prišla noč. Moja malčica se je zbudila že čez dve ure od večerje, kar se ni zgodilo nikoli, in očitno je bilo da je lačna, skozi noč smo vse skupaj ponovili mnogokrat. V vmesnih njenih trenutkih spanja, pa je bil čas za antibiotike za malčka. Mislim, da sem v tisti noči v 10ih urah vstala 8x.

In šele naslednje jutro se mi je posvetilo, da je težava pravzaprav v tem, da imam premalo mleka za dojiti. Stres je naredil svoje…

Cel teden nenehnega letanja na infekcijsko, vmesnega dojenja, skrbi o razpletu in usklajevanju nemogočega, je prineslo svoje posledice.

Še dobro da smo en teden nazaj začeli uvajati gosto hrano in smo tako pač malo pohiteli. A več kot samo še en dan na morju nam ni bil namenjen…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.