Ko ima hudič mlade…

Tale rek ali pregovor ali kar že, brez dvoma velja za naš mesec september. Ko smo po bakterijskem vnetju bezgavke, precej močnem udarcu v glavo in manjši virozi mojega sinka že mislili, da bo vsaj za nekaj časa mir, smo se res hudo zmotili…

Ponovno je bil na udaru sinek, ki je staknil laringitis, mene pa je »obiskal« mastitis.

Pri njem se je začelo s suhim kašljem, čez dan je bil še kar v redu, zvečer se je poslabšalo. Celo noč sva spremljala njegovo težko in piskajoče dihanje. Naslednji dan je izgubil glas skoraj popolnoma. Poklicala sem na Metelkovo. Tam so mi povedali da prav veliko ne morejo storiti. Zdravil načeloma ni, razen v primeru da bi težko dihal oz. da bi bilo njegovo življenje zaradi tega ogroženo, da pridemo takoj. Zato smo se doma lotili lajšanja simptomov.

Najprej s sprehodi na zrak, ki naj bi bil naravni obkladek, glede na to, da je zunaj že bolj hladno. Potem s paro, da se olajša dihanje. Pomagal naj bi tudi domači sirup.

In tako smo se lotili akcije. Spet je prišla noč, ki je minila v napol budnem stanju in v napetem poslušanju dihanja najinega sinka. Upam, da bo tudi to kmalu za nami.

In kot da vse skupaj že ni dovolj stresno, sem se istega jutra kot malček s kašljem, sama zbudila z res bolečo desno dojko.

Ko sem pri prvemu otroku zmanjševala obroke dojenja, se je včasih pojavila bolečina, če se je nabralo čez noč npr. preveč mleka. A je vse skupaj vedno popustilo ob naslednjem dojenju oz. sem takrat izvedla praznjenje.

Tokrat je bilo zelo drugače. Ob dojenju so me presekale takšne bolečine, da so mi tekle solze. Ker tudi masaža in tuš nista pomagala, sem se odpravila h ginekologu.

Sicer je rekel, da bi lahko bilo veliko huje, a mi vendarle predpisal antibiotik. Čeprav vročine nisem imela, je bil še cel dan zaznamovan z bolečino, močno utrujenostjo, bolečinami v sklepih in totalno nerazpoloženostjo za karkoli razen spanje.

Seveda izključno spanje ni mogoče ob otroku, k ga je potrebno dojiti in drugemu otroku, ki se spopada z laringitisom. A tudi to smo nekako preživeli. Vsaj tisto prvo, najtežjo fazo.

In septembra sploh še ni zares konec…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.