Štiri mesece pozneje…

V petek je minilo štiri mesece odkar je naša družinica večja za eno članico.

Čas res hitro beži in vsak dan se zgodi kaj novega.

Od začetka je novorojenček še bolj kot ne pri miru, gleda naokoli, pa še to vsak uček v svojo smer, smeji se večinoma v spanju, kot posledica sanj in drugih dogajanj v telesu ali pač naključno,…

Potem pa postaja vse bolj prisoten in vključen v dnevno dogajanje. Spanja je postopoma manj, potreba po hrani je večja. Vse bolj že sledi zvokom in vizualnemu dogajanju in tudi mišice se krepijo, kar posledično pomeni, da ne ostane več na tistem mestu, kjer smo ga pustili. Zato je tudi potrebna vse večja pazljivost in vse bolj otroku prilagojeno okolje.

Vsaka od teh zadev pomeni napredek, stopnjo naprej v razvoju in res so to neprecenljivi trenutki.

Ko dobiš nasmešek nazaj, ko godejo v nekem svojem posebnem jeziku in nam poskušajo povedati bogvekaj, ko se resno osredotočijo na kakšno od igrač,…

Čas bo tudi za gosto hrano, kar bo spet svoje vrste izziv in dogodek.

Če v samem začetku nekako nimaš tistega res vidnega, očitnega odziva s strani otročka, ga imaš po štirih mesecih, pa tudi že prej, zares izrazito.

Sedaj se začenja čas, ko bo mojo malo sončico njen veliki bratec začel učiti vseh lumparij, ki jih je sam že davno osvojil. Ena takšnih je npr. kazanje jezička ali pa delanje brrrrrrr z ustnicami.

Učenje in napredek sta pričakovana na vseh področjih, tudi v znanju stvari, ki nam lahko kasneje kravžlajo živčke :-) z otroci res nikoli ni dolgčas.

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.