Počitnice brez staršev/otrok

Moj veliki fant (kmalu bo star tri leta) se je prejšnji teden za dobrih pet dni odpravil na morje s svojo babico in dedkom. Izjemno se je veselil in tudi meni je bila ideja o tem, da se malce odpočijem, čisto všeč.

Vedela sem, da se bo imel fantastično in da je v dobrih rokah, res pa je tudi, da tako dolgo še ni šel z nikomer nikamor. Vseeno težav nisem pričakovala.

In zares večjih tudi ni bilo, je pa enkrat jokal po meni, kar mi je dejansko precej pomenilo, morda bi me moralo bolj skrbeti ob tem, hmmm… 🙂

Prva dva dneva sem tudi sama res odpočila predvsem možgančke, saj je moja sončica še zelo nezahtevna, kar se vzgojnih ukrepov in premikanja tiče.

Potem pa je vse bolj v ospredje prihajala ta praznina. Manjka ti nekdo, ki se mota pod nogami, ima tisoč in eno vprašanje in mu res nikoli ne zmanjka energije, idej in nasmehov.

Kar mirno je bilo vse skupaj, čeprav nisem bila zares sama.

Nam je pa tale čas narazen kar koristil. Odkar je nazaj je resnično bolj priden, veliko je izkazovanja čustev, pa tudi zgodb o tem, kaj vse se mu je tam dogajalo, ne zmanjka.

Res je super, da ima tako aktivne in vedno pripravljene na vse babice in dedke, da imamo tako možnost.

A hkrati s tem so trenutki, ki jih preživimo skupaj še toliko večjega pomena. Še se bomo igrali, peli, plesali, risali, packali, kuhali in ga žurali. Juhuhu…

 

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.