Spanje otrok

Ena od pomembnejših zadev, še posebno v začetku življenja naših malih sončkov, je spanje.

Ko smo pri prvem otroku iskali urnik in se navajali na nek ritem, je bilo vse skupaj precej bolj enostavno. Prilagajali smo se samo njemu in zato tudi lažje prišli do točke, ko je prespal celo noč. Nasploh je bil zelo nezahteven.

Tudi tokrat sicer ni večjih težav s spanjem, je pa res, da sva se zadeve lotila drugače, ker je potrebno usklajevanje med obema otrokoma.

A moram res potrkati, da nam gre odlično.

Se pa pri tem procesu pojavlja več dilem. Ali naj bi otroci spali v svoji sobi, v svoji postelji.

Nekateri zagovarjajo bližino, še posebno v prvih dneh, tednih otrokovega življenja, spet drugi pa imajo drugačne metode.

Midva sva se že v začetku strinjala, da noben od otrok nikakor ne bo spal z nama v postelji. Poleg tega sva se potrudila, da so v svoji sobi, saj je možnost tega, da zapreš vrata, ko spijo in si vzameš trenutek zase, za partnerja neprecenljiva in resnično nujna, pa tudi oni imajo več miru za spanje.

Res je, veliko bolj enostavno je, če imaš otroka čim bližje, v isti sobi, ali celo postelji, še posebno ko je še dojenje prisotno. Vendar pa je potem veliko težje narediti korak h temu, da se otrok navadi na svojo posteljo oz. svojo sobo. Pa tudi kvaliteta tistih nekaj ur spanja, ki jih imamo na noč, je močno okrnjena.

So pa zato začetki resnično toliko bolj naporni. Vstajati je potrebno res mnogokrat. A kot sva videla pri najinem prvem sončku, se je vse skupaj res izplačalo. In tudi tokrat vztrajava pri tem.

Res je pri otrocih potrebno gledati dolgoročne vplive. Tako pri spanju, kot tudi pri vzgoji nasploh. Težko je, brez dvoma, a z dobrim razlogom 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.