Nov življenjski ritem

Pravijo, da dva človeka na tem svetu nista enaka.

Se strinjam. Vendar pa moram reči, da sta oba moja sončka izjemno pridna. Torej tudi tokrat nimamo težav s spanjem ali prehrano.

Le upam lahko, da bo trajalo.

Vseeno pa se je ponovno potrebno navaditi na deljeni urnik spanja. In seveda ne sme biti preveč enostavno in tako se spanje mojih dveh otrok ne pokriva, kar pomeni da ko eden spi, je drugi pokonci in obratno. Vsaj čez dan.

Ponoči pa nam gre kar dobro in v obdobju 10ih ali celo 12ih ur, vstanem samo enkrat.

Kljub vsemu temu pa je vse skupaj še vedno precej naporno.

Vsem tistim, ki imate bolj glasne in stalno pozornost zahtevajoče otroke tako res želim, da se držite. Tudi to bo minilo in potem bo malenkost lažje.

Je pa res, da starševstvo nikoli ni enostavno ali lahko. Vedno je kaj, kar nas ohranja v pripravljenosti in napetosti, še bolj pomembno pa je vedno nekaj, kar nam nariše nasmeh na obraz in prinese srečo v srce.

Počasi smo se tako privadili, da nas je več in usklajevanje urnikov in potreb poteka vsak dan znova. Načrtovanje in organizacija sta nekaj nemogočega v tej fazi.

A vsak dan uspemo zmagati in to je najbolj pomembno.

Zelo zanimivo je tudi, kako veliki bratec sprejema svojo mlajšo sestrico. Res je pozoren in zaščitniški do nje, tudi vsak dan znova ji nameni pozornost in nežnost.

In ker seveda ni vedel, kaj točno naj pričakuje, je od nje že takoj pričakoval da bo počela vse kar počne on: hodila, sedela, se igrala, jedla in govorila.

Še vedno jo tako mnogokrat povabi, da se gresta skupaj igrat ali kaj podobnega.

Predvsem zvečer, ko sta v svoji sobi se pogovarja z njo in že načrtuje lumparije.

Določena mera razočaranja sicer pride, ko mu ona ne odgovori, a tudi to smo mu obrazložili, kljub temu se ne preda 🙂

Res ju je neprecenljivo opazovati vsak dan znova.

Komaj čakam, kaj bo prinesel jutri…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.