Dnevi v porodnišnici

Po nekje dveh urah po porodu je prišla sestra, zadolžena za to, da naju pripravi za odhod iz porodne sobe v sobo, kjer bova preživeli naslednjih nekaj dni.

Bolj kot ne je šlo za to, da mora poskrbeti za to, da grem lulat. Najprej je poskusila s kahlo, pa res nisem mogla. Potem je povedala, da brez tega me žal ne more odpeljati gor.

V tej točki sem jo res prosila, da naj mi ne vstavi katetra. To je še vedno ena od najhujših izkušenj od prejšnjega poroda in raje še 5x rodim, kot da to spet naredijo.

Po krajšem premisleku je rekla, da me lahko pospremi do stranišča in tam poskusim, če bo šlo. In res je šlo. Res sem ji bila neskončno hvaležna, da mi je naredila to uslugo, čeprav ne bi smela.

Ko sva prišli v sobo sva bili še sami. Kmalu je sledil tudi čas obiskov in prav luštno je bilo, ker smo bili sami. Večjih bolečin nisem imela in sem se počutila res odlično.

Najina mala sončica pa je pridno spala in jedla, tako da se je dojenje v pravem pomenu besede začelo praktično takoj, čeprav tistega konkretnega mleka še nisem imela.

V večernih urah sem dobila prvo »cimro« in potem v jutranjih še drugo.

Moram reči, da se mi ja čas res vlekel. Osebje je bilo v povprečju dejansko precej prijazno. Torej dve od treh izmen sta bili super, ena od sester pa je bila resnično neugodna.

Celo hrana je bila boljša kot iz prve izkušnje, ali pa smo morda samo naleteli na tak jedilnik, da je bilo nekaj dni celo dobro :-)

Po enem dnevu sem zvečer vprašala, če obstaja možnost, da grem drugi dan že domov.

Povedali so mi, da mora biti otrok notri 48 ur, ker mu šele potem lahko vzamejo kri in da če bodo jutranje vizite bp pri malčici in pri otroku, da je to mogoče.

Tako se je naslednji dan zame začel v upanju, da greva čim prej domov.

In res so se izjemno potrudili, da so vse preiskave opravili, da sva že ob dveh lahko odšli.

Ni lepšega kot prihod domov. A manjkal je moj velik fant, ki smo ga zaradi noric morali za prihodnje dni poslati na počitnice k babici in dedku.

Ob vsej tej sreči in veselju, se mi je ob dejstvu, da ga še nekaj časa ne bom videla in po besedah drugih, da sprašuje po meni in svoji sestrici, trgalo srce…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.