2. porod 1. del

Ko smo končno nehali šteti novo nastale norice pri našem velikem fantu, pa se je moja mala pikica na torek 23.4. odločila, da pride na svet…

To da so same norice nehale nastajati še ne pomeni, da malček ni več kužen, zato so se v nekaj dneh odvili postopki takšni in drugačni.

Pa začnimo najprej pri dogajanju pred porodom.

V jutranjih urah, torej okoli šestih so se začeli neki zelo blagi popadki. Sicer so bili že od začetka na nekje tri štiri minute, a ker bolečina niti ni bila kako resna, nisva vedela, ali je to že to, ali pa morda spet lažni alarm.

Po eni uri teh popadkov in klicu v porodnišnico, kaj svetujejo, sva najinega malčka z noricami vred poslala na počitnice k babici in dedku, sama pa sva se odpeljala v porodnišnico.

Tam so me najprej priklopili na napravico, ki meri otrokov srčni utrip in jakost ter pogostost popadkov.

Po nekih petih minutah so me poslali v drugo sobo, kjer se prisotni zdravnik potem odloči, ali greš naprej rodit, ali pa te pošljejo še za nekaj časa domov.

Na poti iz ene v drugo sobo je medicinska sestra omenila, da so to bolj blagi popadki in da ne izgleda da bi šlo že za kaj resnega.

Moja edina želja je bila torej, da me ne pošljejo domov.

Po vaginalnem pregledu je zdravnica oz. ginekologinja vendarle ugotovila, da sem odprta nekje tri do štiri centimetre in da me bodo poslali naprej.

Na tej postaji so od mene želeli izvedeti še vse o sami nosečnosti, morebitne dedne bolezni, skrbi, opozorila in podobno. Potem pa še bolj tehnične zadeve o partnerju oz. o otrokovem očetu, torej ali bo prisoten, ustrezni papirji, ki mu to omogočajo, izobrazba,…

Vse to skupaj je trajalo nekje pol ure od najinega prihoda in tako so me nekje ob osmi uri poslali eno nadstropje višje, kjer se bodo odvijale prve priprave, partnerja pa so poslali za eno uro na kavico…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.