Premiki v trebuščku

Že nekaj časa sem v fazi nosečnosti, ko so premiki moje pikice nekaj, kar se dnevno pričakuje in dejansko tudi čaka.

Načeloma je pravilo tako, da naj bi začutili deset gibov dnevno, v nasprotnem primeru bi nas moralo skrbi.

Veliki bratec moje pikice je bil zelo živahen in dnevno kvoto gibov smo izpolnili že v zgodnjih jutranjih urah. Tokrat je zadeva še bolj intenzivna. Praktično ne mine ura, da se ne bi kaj dogajalo.

Ob tem se običajno sprašujem, kaj pravzaprav počne, kateri je tisti njen del, ki se izboči iz trebuha. V zadnjem tednu pa se je začelo dogajati tudi kolcanje. Pravijo, da nekateri tega nikoli ne doživijo, pri meni je to že v drugo in res intenzivno.

Tako je vsak dan pester, vsaka noč pa polna nepričakovanih prekinitev, nočnega žura 🙂

Gre za čisto posebne občutke, ki brez dvoma vsakič znova zmotijo mojo koncentracijo, pa naj počnem že karkoli, spim, delam, jem, vozim,…

Ob še tako težkem dnevu, obremenitvah, fizičnih bolečinah zaradi telesnih sprememb ali slabem počutju nasploh, se takrat za trenutek vse to ustavi in ne morem da se ne bi nasmehnila, razveselila. Vse ostalo takrat izgubi svoj pomen.

Čeprav je nosečnost res naporno obdobje, ki prinaša veliko pozitivnih in negativnih sprememb na večih ravneh življenja ženske, gre navsezadnje za tistega malega sončka, ki nas čaka na koncu tega potovanja.

In vse to, vključno s porodom, je vredno te »nagrade«.

Res so to unikatni občutki, ne bi jih zamenjala za nič na svetu 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.