Spolnost v nosečnosti

Spolno življenje je že samo po sebi tema mnogih razsežnosti, oblik in pogostosti. Odvisno od vsakega posameznika in situacije v kateri je trenutno.

V času zdrave nosečnosti naj ne bi bilo nobenih ovir za spolne odnose do samega konca.

Se pa seveda s spremembo telesa in količine prisotnih hormonov pri ženski, ter dojemanje partnerja vsega tega, zadeva lahko za to obdobje korenito spremeni.

Gledano s čisto teoretičnega vidika je načeloma tako, da so nekatere ženske v tem obdobju še bolj občutljive in vse skupaj dojemajo, doživljajo bolj intenzivno. Spet druge pa manj dovzetne za karkoli na tem področju.

Tudi pristop partnerjev je različen. Nekaterim sprememba prinaša drugačno dogajanje in to vzamejo kot popestritev, spet drugi imajo moralne pomisleke okrog tega, kaj in do katerega obdobja v nosečnosti se jim zdi primerno početi.

Sama sem mnenja, da je to stvar dogovora med partnerjema in je močno povezano s samim počutjem nosečnice.

V kar nekaj primerih partnerji le stežka razumejo, da njihove partnerke v določenih obdobjih enostavno ne morejo ali pa si ne želijo ničesar v povezavi s tem področjem. Včasih zaradi tega pride tudi do prevare ali pa je večja napetost v odnosu.

Sama sem mnenja, da do tega pride, če pride, v odnosih, kjer zadeve že tako niso »pošlihtane«. V nasprotnem primeru bi partnerji partnerko podpirali brezpogojno.

Vem, da moški nikoli ne bodo mogli dati te izkušnje čez, vendar stvari res niso enostavne in počutje je lahko katastrofalno.

Dobesedno nosimo veliko odgovornost v sebi, od nas je odvisno, kako se bodo stvari odvijale in tudi samo zdravje otročka. Zato ni nič čudnega, če naša prva ali pa vsaj pogosta misel NI spolnost. Po drugi strani pa lahko prav je temu tako. Tako kot je vsaka nosečnost drugačna, je tudi to pri vsaki ženski drugače…

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.