Razpetost med delom in družino

Smo v obdobju ko se nas večina bori za vsak evro, ki ga zaslužimo. Na našo veliko srečo smo, v naši mali družinici, nekaj mesecev nazaj, dobili možnost nove zaposlitve.

To pomeni več denarja, hkrati s tem pa tudi več odsotnosti od doma.

Tako se je sedaj naš vsakdan kar precej spremenil in pri tem so postale res pomembne malenkosti, ter kako preživljamo čas, ki pa nam je vendarle namenjen.

Zavedamo se, da nam je dana pozitivna priložnost, ki jo krvavo potrebujemo, da se postavimo na noge in stabiliziramo našo finančno situacijo.

Vendar pa vse to niti slučajno ni enostavno.

Če sama razumem, da tako mora biti, se mi srček trga, ko najin sonček vse več sprašuje po očiju. In ko očiju povem, kaj vse malček že zna in zmore, vem, da mu je težko, ker kakšno zadevo zamudi. Ker je bil oči prej prisoten morda še celo več kot sem bila sama, je to za oba res korenita sprememba. In če so mnogi otroci navajeni, da je oče doma občutno manj kot mama, pri nas ni bilo tako. Zato je morda vse skupaj še toliko težje.

Res je tudi, da čeprav sem trenutno bolj fizično prisotna jaz, sva oba zelo in v celoti prisotna in prisebna pri vzgoji ter dogajanju najinega sinka. Zato sem izjemno hvaležna in mislim da tako tudi mora biti.

Se pa kažejo spremembe v obnašanju. Ko sem prisotna samo jaz, se je sinek pripravljen igrati sam in kar nekaj časa preživi v svoji sobi. Kot da bi dobro vedel, da ima z mano več časa na razpolago. Ko je doma tudi očka, pa ga ne izpusti izpred oči. Vsako sekundo se mu posveča in takrat sem jaz le redkokdaj dobra za karkoli :-)

Zanimivo je opazovati, kako hitro se otroci prilagajajo in tudi dojamejo, kakšna je situacija in kaj to pomeni za njih. Tudi če jim tega nismo ubesedili in povedali sprememb, ki se bodo zgodile.

Čeprav je včasih zares težko, pa zaenkrat mora tako biti in tudi to bomo dali čez, skupaj :-)

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.