Nosečnost: prva vs. druga

Zdravniki vztrajno zatrjujejo, da je vsaka nosečnost drugačna, tudi pri isti osebi in da nekih univerzalnih pravil ni.

Če sem poprej nekako dvomila v to, se sedaj močno strinjam.

Nosečnost (pričakovano) prinese določene fizične spremembe, nekatere od teh ostanejo še dolgo ali celo za vedno. Prva nosečnost je zame pomenila točno to. Fizične spremembe vezane na rast in razvoj mojega sinka. Slabosti, bolečin ali kakšnih drugih posebnosti ni bilo. V zadnjih nekaj mesecih seveda pride v ospredje sama nerodnost zaradi pridobljenih kilogramov in prerazporeditve telesnih značilnosti, vsesplošno gledano pa je bila moja prva nosečnost lepo obdobje brez večjih posebnosti. (porod je druga stvar :-) )

Tokrat so stvari precej drugačne. Slabost v času drugega in tretjega meseca, zelo močno prisotna utrujenost v prvih mesecih. Velikost trebuha že sedaj v šestem mesecu nekako ustreza velikosti v osmem, devetem od prvič. Bolečine v križu so prisotne že kak mesec, kar je zame čisto novo. Prebavno pa je tako pestro vsak dan znova v kakšno drugo smer.

Kljub vsemu temu gre še vedno za nosečnost brez posebnosti in kakšnih resnejših težav, ki bi morda celo ogrozile mojo pikico.

Me pa iskreno zanima, zakaj so stvari toliko drugačne. Glede na to, da sem ista oseba.

Res je, da je do določenih fizičnih sprememb že prišlo v prvo in to je vsekakor razlog, da sem tokrat v predelu trebuha že sedaj večja, kljub občutno manj pridobljenih kilogramom. Prvič sem tudi imela več časa za počitek, za to, da si naberem moči, saj ni bilo ob meni navihanega malčka, ki je tokrat središče mojega dne.

Tisto, kar je skupnega, razen seveda samega procesa rasti otroka, pa je to, da je sestrica mojega prvorojenca še bolj živahna kot je bil on. Tako se z dnevno normo premikov ne potrebujem obremenjevati, saj jih je nesporno mnogo, mnogo.

Tudi nekatere fizične spremembe so ponovno z mano. Bolj gosti in sijoči lasje, ki se počasneje zmastijo. Lepša koža, manjša rast oz. že sama prisotnost dlačic. Povečane prsi.

Od vseh mogočih položajev, ki si jih človek lahko izmisli za spanje in sedenje, mi še najbolj odgovarja stati, čeprav tudi to neko daljše obdobje ni ravno mogoče.

Spanje in prava poza sta privilegij :-)

Vse tiste male in velike težave, zaradi katerih je vsak dan veliko večji izziv in sta dobro počutje ter občutek privlačnosti resno ogrožena, pa izginejo oz. dobijo svoj pomen, ko se pikica premakne v meni in seveda ko bo prišla na svet, komaj čakam :-)

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.