Samostojnost otroka

Pa smo prišli v novo fazo v odraščanju našega malčka. Najbolj pogosto besedo »ne«, je zamenjala besedna zveza »sam bom«.

Čeprav včasih to zahteva z naše strani kar nekaj potrpljenja, saj bi najraje naredil kaj namesto njega, da bi bilo hitreje ali bolj »prav«, seveda to ni pošteno od nas. Zato mu puščamo, da sam počne čim več stvari. Od oblačenja, prehranjevanja, pospravljanja pa tudi vmesnih vseh mogočih variant.

Zanimivo je videti, kako hitro se nauči, zamenja pristop, posluša ko mu nekaj pokažemo in potem to zelo hitro tudi sam obvlada.

Ob vsem tem se spet pojavlja velik ponos, saj je njegov napredek več kot očiten. Ob čemer je tudi sam zelo vesel, ker mu nekaj uspe tako, kot si je sam zamislil.

Prinese tudi vpogled v to, kako on vidi stvari, kako si jih zamisli in kako bi bilo po njegovo najboljše, da jih izpelje, opravi, naredi. Če mu ponudiš pomoč je skorajda užaljen ob določenih situacijah.

V to spada tudi igranje, pri čemer je nekako tako, če sva midva zaposlena s čim, kot je na primer pospravljanje ali kuhanje, kaj takšnega. Se tudi on čisto sam igra in to lahko traja tudi uro, dve. Če pa vidi, da imava čas oz. nekako ne počneva nič konkretnega, je takoj »zahtevana« najina pozornost.

Res je presenetljivo, kako takoj opazi, kdaj se počne kaj »pomembnega« in kdaj kaj takšnega, kar po njegovi presoji lahko brez težav zmoti oz. počaka. Naučil se je tudi že, da se kar sam vključi v proces dela, to mu prinaša veliko veselje. Tako je sposoben tudi dve uri sedeti na pultu in opazovati proces kuhanja, pečenja ali česa podobnega.

Prav zares odrašča naš mladenič 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.