Pravljice

Čeprav je moj mali sonček star šele dve leti, smo pred kratkim uvedli branje pravljic pred spanjem. Sprva je le težko prisluhnil zgodbi brez da bi vmes postavljal vrsto nekih vprašanj, sedaj se njegova mera koncentracije počasi viša, še vedno pa so pomembnejše slikice, kot pa dejanska zgodba.

Tisto, kar mene izjemno veseli, je njegovo navdušenje nad tem. Sposoben je sedeti toliko časa, dokler smo mu pripravljeni brati. Pravljico, dve, pet,…

Gre za klasične pravljice, torej Rdeča kapica, Volk in sedem kozličkov, Pepelka, Sneguljčica, Trije prašički in podobno.

Moram reči, da marsikatera od teh potrebuje sprotno prilagajanje zgodbe, saj so nekatere resnično krute, kljub srečnemu koncu. Mene to vsekakor vrne v otroška leta.

Sicer se dejanskega branja pravljic ali česa takšnega niti ne spomnim, imam pa še zelo dobro v spominu, kako smo verjeli, da bo tudi nas nekega dne našel princ na belem konju in nas “rešil”.

Če pomen pravljic prevedemo v današnji čas bi pomenilo, da bo pravi moški kar potrkal na naša vrata, pripeljal se bo v najnovejšem modelu avtomobila iz visoko cenovnega razreda. V istem trenutku se bo želel poročiti z nami, starši ga bodo imeli radi, bogat bo toliko, da nam do konca življenja ne bo več potrebno delati, tudi njemu bolj malo.  Skupaj bi bila seveda za vedno v srečnem in urejenem odnosu. Naša edina »obveza« v življenju pa bi bila imeti otroke.

Včasih smo verjeli, da bo tako…ko bi le bilo tako enostavno :-)

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.