Kahlicaaaaaaa!

Pa je tudi naš mladenič prišel do točke, ko je uporaba kahlice postala nekaj vsakodnevnega.

To pomeni da že lula in kaka v kahlo, vendar pa zaenkrat bolj ob predhodnem posedanju nanjo, kar izvajamo redno in vsak dan ob istem času.

Torej, še vedno ima za spanje plenico, čez dan pa je tudi že brez in uhajanje v hlače je nekaj redkega.

Njegovo navdušenje nad sedenjem na kahlici je prišlo v zadnjem tednu. Najprej mu je uspelo v vrtcu, potem še doma. V veliko pomoč pa je bila tudi knjigica prisrčnega medvedka, ki se prav tako navaja na kahlico in kasneje na stranišče. To mu je bilo nekako zabavno in tudi poučno.

Tako bomo sedaj vztrajali pri tem ritmu in posedanju, dokler ne bo res sam znal vsakič dovolj zgodaj opozoriti, da je čas za kahlo oz. stranišče. Sedaj tudi že zna sam povedati, kdaj ga tišči. Takrat mora biti odzivni čas bliskovit, saj zadrževanje ni ravno možnost.

Ob vsem tem sem izjemno ponosna. Vem, da je to del razvoja oz. odraščanja in zato tudi precej pričakovano, lahko bi celo rekli nič posebnega. Vendar pa je vseeno občutek res poseben in še bolj se zaveš, da tvoj mali sonček, ki je še nedolgo nazaj dobesedno padel iz tebe, sedaj že tako velik, da gre skoraj sam na stranišče.

Zame in seveda zanj je to pomemben korak naprej in veselje zato vsak dan prisotno. Jeij :-)

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.