Prehlad

Naš malček je načeloma zdrav otrok in težave smo imeli samo enkrat, pa še takrat je bilo tako resno, da smo kar 10 dni preživeli na pediatrični oz. infekcijski kliniki, obkroženi z zdravniškim osebjem in 24 ur pod nadzorom. Zaradi tega stvari niti slučajno niso lažje, daleč od tega in seveda ti gredo vsi možni scenariji po glavi. Vendar je drugače, kot če si sam doma z bolnim otročkom.

Torej ko je bilo, je bilo res konkretno, zato do sedaj še nismo imeli izkušnje z običajnim prehladom, ki vključuje kašelj in puščanje iz noska.

Vse skupaj sedaj traja slab teden. Vsako noč smo tako vsi skupaj napol budni. Tian se zbuja, ker začne kašljati in ker ima zamašen nosek. Midva se zbudiva vsakič ko ga slišiva, da se nekaj dogaja. Občutek imam, da sva kar ves čas po malem pokonci in potem je jutro in spet nov dan, ko smo v akciji.

Čeprav je zadeva precej neškodljiva in razmeroma enostavna, pa prinaša precejšnje težave v otrokov dnevni ritem. Počutim se čisto nemočno, ko mu ne morem pomagati, da bi lažje zaspal, ko enostavno čakamo da zadeva mine in po najboljših močeh lajšamo težave, ki jih ima.

Resnično bi naredili čisto vse, da bi lahko prevzeli to iz njih na sebe, a tega žal ne moremo.

Tako sedaj čakamo, da bo naš malček dal tole čez, da bodo naše noči spet cele, prespane in da bomo malo manj obremenjeni s tem, kaj bo prinesel jutri. Boljše, slabše?

Še dobro, da so pred nami topli in sončni dnevi, da vsaj notri ne bomo ostali zaprti 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.