Izostreni čuti in spremembe navad

Ko enkrat domov dobiš oz. prineseš tisto malo štručko, se vse spremeni.

Še zelo dobro se spomnim naše prve vožnje domov, ko je pogovor nanesel tudi na to, ali bomo ponoči uspeli slišati našega sončka, ko se bo prebudil.

Če so se pred tisto prvo nočjo pojavljali dvomi, jih že naslednji dan ni bilo več. Ne samo da smo ga slišali, ko se je zbudil, vsakič ko je malenkost drugače zadihal ali se premaknil, sva bila že skoraj na nogah.

Tako od prvega dne spimo z enim ušesom stalno odprtim.

To pa ni edino, kar se je spremenilo. Kar naenkrat si pozoren na celo vrsto stvari.

Prepoznaš nosečnice že v zgodnjih mesecih, ki bi jih morda kdo drug zamenjal za ženske s kakšnim kilogramom preveč.

Že samo po fizičnem izgledu mamice z vozičkom lahko vsaj približno določiš starost otroka, ki ga vozi v vozičku v prvih mesecih po porodu, ko se trebušček postopoma manjša. Tudi sam se sentimentalno spomniš teh dni, kako so hitro minili, ko je bil še v lupinici.

Ko prideš k nekomu drugemu na obisk, tvoje oči takoj skenirajo prostor za potencialnimi nevarnimi predmeti, ki bi jih tvoj malček lahko dosegel.

Pri nakupovanju, se čisto podzavestno vozimo ravno dovolj oddaljeni od prodajnih polic, da naši malčki ne dosežejo vsega, kar srečamo.

Pri nakupovanju oblačil nas nehote bolj pritegnejo oblačila z junaki iz risank, ki jih naš otrok gleda. Nakupu katerih se potem upremo, ker stanejo še enkrat več kot identično oblačilo brez tiste slikice. No včasih vseeno popustimo sami sebi, vse za našega malčka.

Prepevanje otroških pesmic, tudi ko v bližini ni otroka, pa je tako že čisto vsakdanje.

Take in še druge spremembe se nam dogajajo vsak dan.

Kar naenkrat smo v čisto drugem svetu, pomembne so čisto druge stvari in vse to zaradi male štručke, ki je danes samo pikica na slikici od UZ, čez dve leti pa že mali navihanček, ki nam pomeni vse na svetu 🙂

Napisal/a

1 Komentar to “Izostreni čuti in spremembe navad”

  1. aleksandra says:

    Hahahah, tale je najboljša:
    “Prepevanje otroških pesmic, tudi ko v bližini ni otroka, pa je tako že čisto vsakdanje.”
    lp, aleksandra.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.