Hujšanje

Moram reči, da do nosečnosti nisem nikoli imela težav s kilogrami.

Fizično sem hruška, torej imam boke širše od trebuha, kar sprejemam z navdušenjem.

Nosečnost je prinesla nekaj odvečnih kilogramov, »viška« jih imam sedaj še 3-5, odvisno od tedna.

Morda se sliši res malo, a tisti, ki so se kdaj posvečali hujšanju vedo, da se na koncu kar nekako ustavi.

Teorija mi je seveda jasna, porabiti je potrebno več kot poješ. Že kar nekaj časa, pa enostavno nimam časa ali energije, da bi se temu res posvetila. Ni prave volje, čeprav nezadovoljstvo s fizičnim izgledom dnevno narašča. Pa še res rada jem, še posebno nekatere stvari, ki kar kličejo po dodatni teži. Redim se nikakor ne, izgubljam pa izjemno počasi…

Ne gre toliko za to, da bi me kdo imel kaj manj rad zaradi tega, ampak zato, da se sama ne počutim dobro v svoji koži. Nosečnost je že tako pustila nekaj naravno nepopravljivih posledic oz. znakov, odvečni kilogrami niso ena od teh. Zato bi bilo toliko bolj smiselno, da se tega lotim bolj resno.

Torej moja zaobljuba na desetega avgusta 2012, vsaj še tri KG dol, pa naj stane kar hoče, razen seveda zdravstvenega stanja in nikakor ne na račun stradanja.

Večina si je najbrž večkrat v življenju naredila takšne zaobljube. Sama sem mnenja, da je na vsakemu posamezniku, kaj bo s tem naredil. Če se dobro počutiš v svoji koži, pa tudi z odvečno težo, potem ne bi smelo biti težav. Dokler seveda to ne vpliva neposredno na zdravje, morda celo ogroža življenje.

Včasih moramo narediti tisto kar je težje, zato da poskrbimo zase. Na nas pa je, da uvidimo, kdaj je pravi čas za ukrepanje.

Ne se dat!! 🙂

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.