Občutki po dopustu

Naš družinski dopust je za nami.

Minil je čisto prehitro, ampak tako je vedno, ko se imaš lepo.

Moram reči, da naju je malček izjemno pozitivno presenetil. Že nekaj časa vem, da je to priden otrok. A tokrat je šel čez vse. Vsi fizični napori, ki sva jih pričakovala, tako niso bili potrebni in dejansko sva si lahko tudi malo odpočila.

Naš vsakodneven obisk plaže je prinesel vedno znova nove dogodivščine. Od tega, ko se otrok pokaka v kopalke in si hvaležen, da je šlo tokrat za kompaktne oblike 🙂 kar pomeni, da lahko brez večjih zapletov in diskretno urediš zadevo, do izjemne očkove požrtvovalnosti, ki je po mojih izračunih več časa preživel pod vodno gladino, kot nad njo.

Vse to, za nasmeh in dobro voljo za najinega malčka in bilo je vredno.

Bilo je neopisljivo, nepozabno in vsaj nekih 100x lepše, kot sem včasih sanjala, da bo.

Zanimivo je, kako se spet vrneš nazaj, na pogled na stvari, kot si jih sam videl, pa jih že nekaj časa ne več.

Kako zelo te lahko osreči najdba polžka ali školjke, zabaven skok v vodo,..

Kako zelo se lahko zamotiš z opazovanjem in »preganjanjem« rakcov po pomolu, iskanju mravljic in igranjem z morsko travo…

Kako zelo so preproste stvari enostavne in kaj vse nam lahko da narava, ljubezen, družina. Vsega tega noben denar ne more kupiti in mislim, da je tako z namenom.

Naš dopust je tako zaključen, vsekakor si bomo še vzeli kakšen pomorski vikend in spet smo se naučili nekaj novega: Včasih bi se morali zgledovati po otrocih. Nimajo predsodkov, ne komplicirajo in znajo uživati ure in ure in ure ob najbolj preprostih aktivnostih.

Res je malo potrebno, da so otroci srečni, zakaj ne bi bilo tako tudi pri nas »odraslih«?

 

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.