Vrednost življenja

Nekaj mesecev nazaj je odjeknila novica o smrti Whitney Houston. Ob tem so se odprle mnoge razprave. Naletela sem tudi na obvestilo v smislu, za eno umrlo osebo joka milijon oseb, za milijon umrlimi, pa ne joka nihče.

Ob vsem tem sem začela razmišljati o vrednosti življenja. Zakaj so življenja nekaterih vredna več kot življenja drugih? Vsaj iz vidika večje populacije ljudi.

Vsi na svet pridemo na enak način in vsi smo krvavi pod kožo. Zakaj zares je potem smrt znane pevke večja tragedija, kot je smrt afriškega otroka. In če smo čisto natančni, ta otrok ni bil kriv za svojo smrt, vzroki za pevkino pa imajo najbrž veliko opraviti z njenimi odvisnostmi, torej njenimi dejanji in izbirami v življenju. Nikakor ne pravim, da je njena smrt zaslužena ali kaj podobnega, tudi sama še danes poslušam njeno glasbo.

Normalno je, da se nas smrt bližnjih oz. ljudi, ki smo jih poznali, dotakne bolj, kot pa tistih, ki jih nismo. Kar me skrbi je to, ali smo res prišli tako daleč, da nas smrt nekaterih sploh ne prizadene več, se nas niti ne dotakne.

Res je, ljudje umirajo vsak dan, iz mnogo različnih razlogov, gre za cikel življenja. Se rodiš, živiš in potem umreš.

To je nekaj, kar nas neizogibno čaka. Bi morali ta del življenja zato sprejeti, kot sprejemamo vse druge prelomnice v našem življenju?

Sama (na srečo) nisem imela veliko stika s smrtjo. Od bližnjih sem izgubila dedka, zaradi bolezni in pa zelo dobrega prijatelja zaradi umora.

Kljub različnim načinom, sta bila odhoda obeh oseb nepričakovana in izjemno boleča. Težko si predstavljam, da bi ob teh dveh dogodkih ostala hladna oz. to sprejela kot pač del življenja.

Ali ta dogodek kdaj lažje sprejmemo? Ne verjamem…vsaj jaz ne.

Napisal/a

Zaenkrat še ni komentarjev.

Pustite komentar

Morate biti prijavljeni, da lahko komentirate.